Franja

ancilla -ae, f (demin. ancula strežnica; prim. anculus) dekla, služkinja, hišna, sužnja (naspr. libera): Kom., H., O. idr., ancillarum greges Ci., muliebri ac delicato ancillarum puerorumque comitatu Ci., ancilla, quae ministra dicitur Plin. iun. (o diakonisi pri kristjanih); atrib.: mulier ancilla S.; pren.: terra usūs mortalium semper ancilla Plin. človeškim potrebam vselej ustrežljiva; zaničljivo o človeku, ki se s suženjsko uslužnostjo ponižuje: Fufidius, ancilla turpis S. fr.

ancillula -ae, f (demin. ancilla) mlada dekla (služkinja, sužnja): Pl., Ter., O., L., Sen. rh.; pren. služkinja: praesto esse virtutes ut ancillulas Ci., idcirco istam iuris scientiam tamquam ancillulam... adiunxisti Ci.

ancula -ae, f (anculus) dekla, služkinja (o služečih boginjah): P. F.

famulus 3 služeč, služen: Venus f. O. služabnica kot ljubica, turba Tyros Sil.; pren.: toga Pomp. fr., aqua, vertex O., dextrae Lucan., artus Val. Fl., ripae Cl. Od tod subst.

1. famulus -ī, m sluga, služabnik, strežnik, strežaj človeka ali božanstva: Sen. tr., Val. Fl., Mart., Sil., heri et famuli Ci., nec rēfert dominosne illic famulosne requiras O., custos famulusque dei (= Silen) H., famuli (Vulcani) H. pomagači (= Kiklopi), famulus Dianae O. (= kalidonski merjasec, ker izvršuje Dianina povelja), famulus sacrorum O. služabnik (strežaj) pri žrtvovanju. Predklas. obl. famul -uli, m: Enn., Lucr. (osk. famel).

2. famula -ae, f služkinja, služabnica, strežnica: Lucr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Iuv., famulas laboribus urguent O., immunes operum famulae dominaeque suorum O., me reginam vocas, sed ego me tuam famulam esse confiteor Cu.; pren.: virtus f. fortunae est Ci.

Opomba: Sinkop. gen. pl. famulûm: Val. Fl. Star. abl. pl. f. famulābus: Vulg., Aug.

ministra -ae, f (fem. k minister)

1. strežnica, služabnica, služkinja: ministrae virgineae O. = vestalke, pariente ministrā O. vestalka Silvija, multarum artium ministrae manus Ci.; pri kristjanih: ancillae, quae ministrae (= diaconissae) dicebantur Plin. iun.

2. pomagačica, pomočnica, svetovalka, pospeševalka: pacis bellique ministrae V., poenae L., caedis Cu., littera sermonis ministra O., ut omnes (sc. artes) comites ac ministras (po novejših izdajah ministratrices) oratoris diceres Ci., huic facinori tua domus ministra esse non debuit Ci., dei ministra insula T.

prae-ministra -ae, f (fem. k praeminister) služabnica, služkinja, strežnica: Vergilius ait Metabum Camillam appellasse filiam, Dianae scilicet praeministram Macr.; metaf.: nocens lingua mendaciorum et amaritudinum praeministra Ap.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Latris -idis, f (gr. λάτρις služkinja) nom. propr. Látrida

1. žensko ime: Pr.

2. otok v severni Evropi: Plin.