Franja

dēfōrmātiō -ōnis, f (dēfōrmāre)

I.

1. upodobitev: corporum Hyg.

2. skica, risba, načrt, narisek: Vitr.

3. kot govorna podoba nazoren opis: M.

— II. skaza, iznakaženje: corporis Ci., fr., manūs, aedium Cod. Th.; pren. ponižanje, oskrumba: tantae maiestatis L.

ichnographia -ae, f (gr. ἰχνογραφία) skica, načrt, tloris, idejni osnutek: Vitr.

līnea (v rokopisih in izdajah tudi līnia) -ae, f (līneus: līnum)

1. lanena nit, vrvica, vož, vožínec, motvóz: nectere lineas, restes, funes Varr., ligato pede longa linea gallina custoditur Col., linea longinqua per os … religata Plin., l. dives Mart. ali l. margaritarum Dig. niz biserov, linea a genere suo appellata, quia ex lino fit Isid.

2. occ.
a) lineae mrežne niti: in plagis lineae offensae Plin.; meton. linea mreža: si feras lineis … contineas Sen. ph., usque ad infirma lineae Plin.
b) ódičnica, ribiška vrvica: tremulā captum lineā trahit piscem Mart.; preg.: mittam lineam Pl. hočem mu vreči trnek = hočem poskusiti ujeti ga.
c) merilna vrv(ica) rokodelcev (zidarjev, tesarjev idr.), grezilo, grezilna vrv: lineā discere uti Ci., ad lineam = v smeri navpik, navpično, solida corpora ferri deorsum ad lineam Ci., rectis lineis Ci. navpično navzgor, longitudines ad lineam, altitudines ad perpendiculum exigantur Vitr.
d) α) sploh vsaka poteza, narejena s peresom ali čopičem, poteza, poteg(ljaj), črta, linija (v geometriji, risarstvu, slikarstvu): linea est longitudo sine latitudine et altitudine Varr., lineam scribere Ci., lineam cinere ducere Plin., lineam ex colore ducere Q., l. circumcurrens Q. krožnica, lineae extremae Plin. obris, kontura, očrt; preg.: nulla dies sine linea Plin. brez poteze s čopičem, albā lineā signare, gl. albus; pren. očrt, načrt, obris, kontura, skica, zasnova, zasnutek, osnutek: primas lineas ducere Q., lineas umbrasve facere Gell. β) poseb. črta mejnica in od tod sploh pot, steza: Prud.; metaf. sorodstvena črta, sorodstvena linija: non tibi clara gentis linea nec proavis demissum stemma Stat., stemmata cognationum directo limite in duas lineas separantur Dig. γ) brazda prečnica (γραμμή) potegnjena na stadionu pred startom in ciljem tekališča ter zasuta z apnom ali kredo: Cass.; od tod pren.: si quidem est peccare tamquam transire lineas Ci. tako rekoč „iz ojnic skočiti“, „ojnice prestopiti (prestopati)“ = prestopiti (prestopati) mejo (ogrado), cum poëtae transilire lineas impune possint Varr., mors ultima linea rerum est H. konec (meja) (vsega pozemeljskega), lineas admoveri sentio Sen. ph. čutim, da se bližam koncu, da bom moral kmalu umreti; preg.: extremā lineā amare Ter. od daleč ljubiti, svojo ljubico smeti videti le od daleč. δ) pregraje v gledališču, tj. globoke, več kot 30 cm široke zareze v tlaku, ki so ločevale posamezne vrste sedežev: cogit nos linea iungi O.; pren.: adversus hoc facientem lineas poposcit Q. ε) v pl. obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, raze v obličju: Arn.

līneāmentum (v najboljših rokopisih tudi līniāmentum) -ī, n (līnea)

1. poteza, črta (potegnjena s peresom, kredo idr.), s peresom narejena linija, izris, perorisba: liniamentum longitudo latitudine carens Ci., in geometria liniamenta Ci.

2. v pl. očrt, načrt (v glavnih potezah), kontura, skica, glavne ali bistvene poteze kake risbe, kipa, obris(i), oris, osnova, osnutek, zasnova, zasnutek: tu illius aeris temperationem, tu operum liniamenta … perspicis? Ci., liniamenta adumbratorum deorum Ci. obrisi; numerus quasi extrema liniamenta orationi attulit Ci. je govor zaokrožil; od tod o(b)ris, očrt = še nedodelan spis: illius (sc. Catonis) liniamenta Ci.; tudi očrt, obrisi telesa, zunanja podoba, zlasti obrazne črte, obrazne poteze, črte obličja, poteze na licu, raze v obličju: eum figura et liniamenta hospitae delectabant Ci., quae conpositio membrorum, quae conformatio liniamentorum, quae figura, quae species humana potest esse pulchrior? Ci., animi enim liniamenta sunt pulchriora quam corporis Ci., habitum oris lineamentaque intueri L., similitudo oris vultusque et lineamenta corporis L., lineamentorum filiae similitudo Iust., lineamentorum qualitas matri ac filio similis Iust.

orthographia -ae, f (gr. ὀρϑογραφία)

1. pravopis, ortografija: Suet.

2. načrt, skica, oris sprednje strani kakega poslopja: Vitr.