Franja

hebdomas -adis, acc. -adem in -ada, f (gr. ἑβδομάς) sedmerica

1. sedmerica let, sedem let: Claudius hebdomadem duplicem trahit Aus.

2.
a) sedmerica dni, teden: Vulg.
b) sedmi (kritični, nevarni) dan pri boleznih idr.: in quartam hebdomada incidere Ci. ep. = na 28. dan bolezni, quarta ali septima h. Varr. ap. Gell. (štirikrat sedmi =) 28. dan ali (sedemkrat sedmi =) 49. dan človekovega razvoja v materinem telesu, hebdomades lunae Gell. vsakokratni sedmi mesečni dan (ki so mu starodavniki pripisovali posebno moč), mysterium hebdomadis vel ogdoadis Hier.

September -bris -bre, abl. sg. le -ī (septem) sedmi: mēnsis September CI. EP., SUET. ali subst. samo September -bris, m: VARR., AUS. sedmi mesec starega rimskega leta (ki se je začenjalo z marcem), pozneje deveti mesec leta, september, kimavec; kot adj. = septembrski, meseca septembra ali kimavca: Calendae Septembres, Nonae Septembres, Idus Septembres CI. EP. L., COL., SUET., Septembribus horis H. ob septembrskih dneh, v jesenskem času.

septimus (stlat. in v dobrih rokopisih septumus) 3, num. ordinale (septem) sedmi: PL., CI., T. idr., casus Q. = ablativus instrumentalis, adverbialis itd., septimus decimus (ali kot ixpt. septimusdecimus L., VITR., sententia septima decima CI.; kot subst. m (sc. dies) sedmi dan: septimo Idus Apriles COL., septimo decimo Calendas Decembris COL. sedemnajstega dne. Adv.

1. acc. n septimum sedmič = sedmikrat: Marius septimum consul CI.

2. abl. n
a) septimō sedmič = sedmikrat: QUADR. AP. GELL., VOP.
b) sedmič (pri naštevanju): CASS.

Quīntīlis, starejše Quīnctīlis mēnsis in subst. Quīn(c)tīlis -is, m (quīntus) kvin(k)tíl(ij) ali peti mesec starega koledarja, po katerem se je leto začenjalo z marcem oz. sedmi mesec po novem koledarju, pozneje v spomin na Cezarjevo koledarsko reformo imenovan Iūlius, julij: Ci. ep., Varr., Suet. idr., Idibus Quīn(c)tilibus L. = 15. julija.

Gamēliōn -ōnis, m (gr. Γαμηλιών) gamelion, sedmi atiški mesec (od 15. jan. do 15. febr.): CI.

Nōnae (nōnae) -ārum, f (nōnus) nóne, deveti dan pred idami (pred ščipom), torej po rimskem štetju peti, marca, maja, julija in oktobra pa sedmi dan v mesecu: Varr., Plin., Suet., Macr. idr., neque Kalendis Decembribus neque Nonis neque Idibus Ci., cum tibi Nonae redeunt Decembres H., comitia in ante diem tertium nonas Sextiles … edixit L.

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

septem, num. cardinale (indoev. kor. *septm sedem; prim. skr. saptá = gr. ἑπτά = sl. sedem = lit. septynì = got. in stvnem. sibun = nem. sieben, skr. saptamáḥ = lat. septimus = gr. ἕβδομος (iz *sebdmos) = lit. sẽkmas, septiñtas = stvnem. sibunto = nem. sibenter, sl. sedmi) sedem: PL., VITR., PLIN. idr., septem colles H. = Rim, septem et decem CI. ali decem et septem, decem septem L. ali decem septemque N., večinoma septem decem L. in redkeje (kot ixpt.) septemdecim (septen-decim) CI., L., T. sedemnajst. Poseb.

1. septem stellae (= septentriones) ACC. FR., SEN. TR.

2. Septem aquae CI. EP. Sedmerica (vodnatih) potokov na Sabinskem v gorski pokrajini mesta Reate (zdaj jezero Sta. Susanna)

3. Septem maria PLIN., T. Sedmerica morij, jezera in morske plitvine (lagune) ob ustju Pada, kjer so pozneje nastale Benetke

4. subst. septem (gr. οἱ ἑπτά) sedmerica (grških) modrijanov, sedmeri modreci, sedem modrih: CI., sapientissimus in septem CI.

septimānus (stlat. in v dobrih rokopisih septumānus) 3 (septimus, septumus) k številu sedem sodeč, sedmice se tičoč, sedmičen: Nonae VARR., MACR. ki padejo na sedmi dan v mesecu, fetura ARN. sedemmesečni zarodek (plod, fetus), ille septimanus AMBR. po sedmih mesecih (s sedmimi meseci) rojen. – Od tod subst.

1. septimāna -ae, f
a) teden: COD. TH., VULG., PLIN. VAL.
b) sedma starostna stopnja: MACR.

2. septimānī -ōrum, m vojaki sedme legije, sedmaki: PLIN., T.

Septimātrūs -uum, f septimátre, praznik (menda Minervin), obhajan sedmi dan po idah v mesecu, sicer imenovan Quīnquātrūs (kvinkvatre), ki so ga obhajali sedmi dan po marčevih idah: VARR., FEST., P. F.