Franja

Zadetki iskanja

  • arrhenicum (arrenicum) -ī, n (gr. ἀῤῥενικόν) bot. rumena mišnica, rumeni arzenik: Plin. — Pozna soobl. arsenicon (arsenicum) -i, n (ἀρσενικόν): Cael., Isid.
  • natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

    I.

    1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

    2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

    3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

    II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.
  • ōchra -ae, f (gr. ὤχρα) ókra, zemeljska rumena barva (rumenica), zemljina, ki rumeni: Plin., Cels., Vitr.
  • bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

    1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

    2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.
  • haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

    1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

    2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.
  • lūtum1 -ī, n

    1. bot. (rumeni) katánec (Reseda luteola Linn.), rastl., s katero se rumeni: V., Vitr., Plin.

    2. rumenilo, rumenina = rumena barva, rumeno barvilo: Ps.-V. (Ciris), Tib.
  • Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

    I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

    1. = Marsyas: Stat.

    2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

    3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

    4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
    a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
    b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
    c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

    II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).
Število zadetkov: 7