Franja

chīrūrgus -ī, (gr. χειρουργός) ranocelnik, kirurg: Cael.

medicus¹ 3 (medērī)

I. adj.

1. zdraveč, zdravilen, zdravilski, ozdravljajoč, celilen: ars O., Tib. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, vis Plin., medicas adhibere manus ad volnera V., digitus Plin. prst poleg mezinca, prstanec.

2. čaroven, čarovništvu vdan: Marmaridae, medicum vulgus, strepuere catervis, ad quorum cantus serpens oblita veneni, ad quorum tactum mites iacuere cerastae Sil. —

II. subst.

1. medicus -ī, m
a) (sc. digitus) prst poleg mezinca, prstanec (= gr. δάκτυλος ἰατρικός): Corn.
b) zdravnik, ranocelnik, padar: Ter., L., N., O., medicus domesticus et familiaris Sen. ph., medicus suus domesticus, peritus medicus et suae domui familiarissimus Aug., H., medicus unus palatinus Lamp., bonus, malus Ci., medici inscii imperitique Ci., m. vulnerum Plin. ranocelnik, pecorum Varr. živinozdravnik, veterinar, medicum arcessere Pl., medicum adhibere (sc. morbo) Ci., medicum ad aegrum adducere Ci., aegro medicum admovere Suet., medico honorem (nagrado, honorar) habere Ci. ali reddere Aug.

2. medica -ae, f
a) zdravnica: Ap.
b) babica: Don., Paul., Ambr.

3. medica -ōrum, n (oficinalna, v uradni seznam sprejeta) zdravilna zelišča: Plin.

vulnerārius (volnerārius) 3 (vulnus, volnus) k rani sodeč, za rano (rane) namenjen: emplastrum Plin. obliž za rane; subst. vulnerārius -iī, m ranocelnik, ranar: Plin.

Heliodōrus -ī, m (Ἡλιόδωρος) Heliodór grško moško ime, poseb.

1. slavni grški učitelj govorništva za časa Horacija, skoraj gotovo Mecenatov varovanec: H.

2. sloviti zdravnik in ranocelnik za časa Juvenala: Iuv.; apel. = ranocelnik: Iuv.

3. grški kipar: Plin.

Diaulus -ī, m Diavlus, neki ranocelnik: Mart.

Prōtarchus -ī, m Prótarh, ranocelnik: Cels.

Sōstratus -ī, m (Σώστρατος) Sóstrat

1. grški kipar: Plin.

2. grški arhitekt s Knid(os)a; med drugim je zgradil tudi znameniti aleksandrijski svetilnik na otoku Faros ob egiptovski obali: Plin.

3. grški ranocelnik: Plin.