Franja

imprōcērus (inprōcērus) 3 ne vitek, ne visok, nizek, pritlikav, ne kazen: pecora T., corpora (puerorum) Gell.

pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)

1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.

2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.