Franja

advectiō -ōnis, f (advehere) privoz, dovoz, prevoz: Plin.

commeātus -ūs, m (commeāre)

1. prehajanje z mesta na mesto, prost odhod in prihod, prosto občevanje, promet: in eo conclavi ego perfodi parietem, quā commeatus clam esset hinc huc mulieri Pl., si viae publicae exemptus commeatus sit Ulp. (Dig.).

2. met.
a) dovolitev prostega občevanja = dopust, poseb. voj.: Corn., Hyg., Q., Plin. iun. idr., collegis in castra scribit, ne Verginio commeatum dent L., commeatum sumere L., in commeatum mittere L., liberi commeatus L. dopusti, ki se lahko dobijo, qui in commeatu Syracusis remansit Ci. ki je ostal na dopustu, sine commeatu Italiā excedere Suet.
b) prevoz, pošiljatev, „karavana“: Auct. b. Afr., Ap., duobus commeatibus exercitum reportare C., frequentia negotiatorum et commeatuum S., Londinium copiā negotiatorum et commeatuum celebre T. dovažanja blaga, promet.
c) dovoz živil, dobava živeža, živež, živila, preskrba, proviant: Suet., Front., Iust., c. abunde (erit) ali (parare) adfatim commeatum S., c. largus Cu., commeatus maritimi L. po morju, commeatūs accipere L., commeatum convehere, advehere, subvehere L., commeatum portare S., commeatus ab urbe in castra portare L., petere commeatum C., aliquem commeatu et privato et publico prohibebamur Ci., aliquem commeatu intercludere C. = alicui commeatum intercludere Pl. komu dovoz (živil) zapreti (preprečiti); pogosto (v naspr. s frumentum) druge vojne potrebščine: frumentum ac commeatus, res frumentaria commeatusque, supportare frumentum commeatumque ex Sequanis C.; šalj.: proficisci ad commeatum argentarium Pl. za dobičkom od denarnih poslov.
č) vojni pratež, tren: commeatum omnem … non ante transmisit, quam … Suet.
d) (po)potna vprega: commeatus per municipia … disponere Suet. ustanoviti prepregališča.

comportātiō -ōnis, f (comportāre) znašanje, dovažanje, dovoz, prevoz: Vitr.

pervectiō -ōnis, f (pervehere) prevažanje, prenašanje, prevoz, prenos: Cod. Th.

trāductiō -ōnis, f (trādūcere)

1. prevoz, prevažanje; od tod metaf.
a) prestava, prestavitev, premestitev iz patricijskega v plebejski stan: traductio hominis ad plebem Ci.
b) preimenovanje, metonimíja: ne illa quidem traductio atque immutatio in verbo quandam fabricationem habet Ci. (De orat. 3, 167).
c) neprestan tek (potek, red, razvoj) časa: non enim illa, quae futura sunt, subito exsistunt, sed est quasi rudentis explicatio sic traductio temporis nihil novi efficientis et primum quidque replicantis Ci. (De divin. 1, 127).
d) ponovitev, ponavljanje kake besede kot ret. figura: Corn.

2. vodenje mimo česa, „mimovedba“: captorum Aus.; metaf. izpostavljanje posmehu (zasmehu, zasmehovanju), postavljanje v sramoto, zasmeh, posmeh, zasramba, posmehovanje, zasmehovanje, zasramovanje: Sen. ph., Vulg.

trāductus -ūs, m (trādūcere) prevoz, prehod: praesidium per eos traductus (po novejših izdajah tractus) agentes Amm.

trāiectiō -ōnis, f (trāicere) prepelj(ev)anje

1. prevoz, prehod, vožnja preko (čez), prevožnja, prepeljava: cautior certe est mansio, honestior existimatur traiectio Ci. ep., stellae Ci. ep. zvezdni utrinek, Assyrii traiectiones motusque stellarum observitaverunt Ci., traiectio incendiorum Vitr. prehajanje, preskakovanje s hiše na hišo = razširjanje, širjenje.

2. metaf.
a) traiectio in alium Ci. zvračanje (prenašanje, odrivanje) na drugega.
b) premestitev, premeščanje, prestavitev, prestavljanje, predevanje: verborum Ci., Corn., Q.
c) pretiravanje, pretiranost, hipêrbola, hiperbólika: Q., veritatis superlatio atque traiectio Ci.

trāiectus -ūs, m (trāicere)

1. prepeljavanje čez kaj, vožnja, prevoz, prehod čez kaj, prevožnja, prepeljava: traiectu intercludi C., tempestate in traiectu bis conflictatus Suet., inde erat brevissimus in Britanniam traiectus C.; z objektnim gen.: in traiectu Albulae L., t. fluminis L., Val. Max., maris T.

2. meton. prehod, kraj (točka) prehoda, brod, brodišče, starejše prehodišče: auxilia mittit ad traiectum Auct. b. Alx.

trānscēnsus -ūs, m (trānscendere) prestop, prečkanje, prehod, prevoz: transcensus Arnon Vulg. prevoz, prehod čez Arnon, scalarum Amm. plezanje po … ; pren.: transcensus ad meliora Hier. prehod v boljše življenje (k boljšemu življenju).

trānsgressiō -ōnis, f (trānsgredī)

1. prehod, prehajanje, starejše prelaz: ascensus et transgressio Gallorum (preko Alp) Ci.; tudi prehod, prevoz, prevažanje čez morje: praesertim cum brevitas tam angusti fretus, qui terram Africam Hispaniamque interfluit, elegantissime „transgressionis“ vocabulo, quasi paucorum graduum spatium, definita sit Gell.

2. metaf.
a) (v govoru) prehod k drugemu predmetu: oratori quid necesse est surripere hanc transgressionem Q.
b) = gr. ὑπέρβατον hipêrbaton, premestitev, prestavitev, prestava besed, (pre)kršitev običajnega reda besed in stavčnih členov, transgresíja: verborum Ci., Q.; abs.: Corn., Q.
c) prestop, (pre)kršitev zakona, prestopek, prekršek: Ambr., in peccatis transgressio est (sc. legis) Aug.

trānsmissiō -ōnis, f (trānsmittere)

1. pošiljanje, pošiljatev: scriptorum Aug.; poseb. pošiljatev, pošiljka ali vplačilo carine ali davka: Cass.

2. prevoz, vožnja preko česa, prepeljava: ab eā urbe in Graeciam Ci., superior tua Ci. ep.

3. prenos, prenašanje, zvračanje česa na drugega: culparum Iulianus ap. Aug.

trānsmissus -ūs, m (trānsmittere)

1. prevoz, vožnja preko česa: ex Galliā in Britanniam C., Sallustius transitum transmissumque navibus factum „transgressum“ appellavit Gell.

2. prenos, prepustitev, predaja: tegiae nunc nemoralis regnum potitur transmissu patris Pac. ap. Non.

trānsvectiō (trāvectiō) -ōnis, f

I. (transvehere)

1. prevoz, prevažanje, vožnja, prepeljava čez kaj, preko česa: transvectio Acherontis Ci.

2. vožnja mimo, prevažanje, transport: non, ut ante, immanium transvectione saxorum urbis tecta quatiuntur Plin. iun. —

II. (med. transvehi = jezditi mimo) jezdenje, ježa rimskega viteza mimo cenzorja, mimohod = ogled, pregled: equitum turmas frequenter recognovit, post longam intercapedinem reducto more travectionis Suet.

vectūra -ae, f (vehere)

1. prevažanje, vožnja, prepeljava, prepeljavanje, prepeljevanje, voženje, prevoz z vozom ali ladjo: equi idonei ad vecturam Varr., equus ad cursuram vegetus et ad vecturam validus Ap., pro vecturā solvere Ci., vecturae imperabantur C., vecturae causā navigia praebere Ci. za prevažanje; z objektnim gen.: vecturas frumenti iis descripsit C. dovažanje (dovoz) žita; s subjektnim gen.: leonis Ap. z levom.

2. meton. plačilo za vožnjo (prevoz), voznína, prevoznína, vozarína: tris minas pro istis duobus praeter vecturam dedi Pl., hic est Cyclops ille et archipirata, cui vecturam debemus Petr., huic tamen tantae rei praemium vectura persolvit Sen. ph.

vehātiō -ōnis, f (vehere) vožnja, prevoz, prevažanj, voženjee: Cod. Th.

exagōga -ae, f (gr. ἐξαγωγή) izvoz, prevoz blaga: Pl.

trānsfretātiō -ōnis, f (trānsfretāre) prevoz (vožnja) čez morje ali preko reke, prepeljava: Gell., maris Ambr., fluviorum Veg., suae patriae (v svojo domovino) Aug.

vectōrius 3 (vector) namenjen za prevoz, prevozen, transporten: navigia C., navicula Suet.

āctuārius 3 (āctus) kdor ali kar se da lahko poganjati, lahko premičen, hiter, uren: navigium actuarium C., S. fr. ali actuaria navis C., L., Auct. b. Alx., Dig. ali (subst.) āctuāria -ae, f (sc. navis) Ci. ep. (ladja) brzoplovka. Subst. āctuārius -iī, m

1. hitropisec na zborovanjih, pri sklepanju pogodb idr.: Sen. ph., Suet.

2. računovodja, knjigovodja, zlasti v javni službi: Petr.; occ.
a) v vojski nekak preskrbovalec in razdeljevalec živeža: Eutr.
b) actuarius sarcinalium principis iumentorum Amm. uradnik, ki je moral preskrbeti konje in vozove za prevoz ces. prtljage.

celōx -ōcis, m in f (enojamborna) jadrnica, brzoplovka: publica Pl. državna, poštna jadrnica, jadrnica za prevoz prtljage, celoces viginti deducti L., apparuit... piraticos celoces et lembos esse L.; šalj.: dic, unde onustam celocem agere te praedicem Pl. = kje si se ga napil, operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi hitro, ne počasi; preg.: qui celocem regere nequit, onerariam petit Ap. ap. Fulg.