Franja

īnspectiō -ōnis, f (īnspicere)

1. gledanje v (na) kaj, pogled, opazovanje: ager prima inspectione ostendit Col. na prvi pogled, speculi Ap., metalli Cass.

2. occ.
a) pregled, (v)pogled v kaj pisanega: rationum Traianus ap. Plin. iun., codicum Aug., tabularum Q.
b) ogledovanje, pregled zdravnika ali babice: virginis, genitalium Ambr.

3. metaf. natančen pregled, preizkus, preiskava, preiskovanje, premišlj(ev)anje: Icti., fulminis Sen. ph. o blisku, artium aliae positae in inspectione Q.

lībāmentum -ī, n (lībāre)

1. = lībāmen, kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: ut sacrificiorum libamenta serventur Ci., laetus bacchatus ad aras libamenta tuli Stat., Oceano libamenta dare, libamenta Veneri solvere Iust., lex sacrificii et libamentorum Vulg. suhih in mokrih darov, libamenta vini, libamenta offerre Vulg.; metaf.: accipe tui libamenta triumphi Stat. posvečeni dar, posvečenino.

2. kar se je pokusilo, pokušena stvar: varia illa libamenta Sen. ph. kar smo kje pokusili; pren. poskus, preizkus, pokušnja, kos za prikaz, prvi poskus, primer(ek): (sc. Tarquinius Superbus) dona magnifica quasi libamenta praedarum Delphos ad Apollinem misit Ci., hoc breve ex dialectica libamen dedisse nunc satis erit Gell., primitias quasdam et quasi libamenta ingenuarum artium dedimus Gell.

recōgnitiō -ōnis, f (recōgnōscere)

1. ponovna (zopetna) spoznaja, ponovno (zopetno) spoznanje (prepoznanje): mutua inter se Gell.

2. ogled, ogledovanje, pregled, pregledovanje, razgled, razgledovanje, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja), preizkušanje (preskušanje): Col., Plin. idr., equitum Suet., sui Sen. ph. izpraševanje, preizkušanje samega sebe, per recognitionem consulis (z objektnim gen.) L.

specimen -inis, n (speciō -ere)

1. znak, znamenje, dokaz, jamstvo, poroštvo, primer, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja): Plin., Val. Fl. idr., nunc specimen specitur, nunc certamen cernitur Pl., specimen ingenii, ingenui hominis, popularis iudicii Ci., qua in re non modo ceteris specimen aliquod dedisti, sed … Ci. si dal drugim dokaz (zgled), specimen animorum L., specimen animi prae se ferre L. očitno (z jasnimi dokazi) kazati (poteze) svojega duha, specimen iustitiae temperantiaeque primus dederat L., specimen prudentiae N., Solis avi specimen V. znak, da je sončni bog njegov ded, tellus … tale dabit specimen V. bo dopustila tako preskušnjo (ta poskus), hoc etiam in primis specimen verum esse videtur Lucr.

2. (v)zgled, vzor, lep primer, ideal: quom tute speculo es specimen maximum Pl., specimen temperantiae prudentiaeque, specimen humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci., specimen habuit haec civitas innocentiae Ci., num dubitas, quin specimen naturae capi debeat ex optima quaque natura Ci., servare antiquum specimen animarum L., specimen creandi, sationis et insitionis Lucr., cum … unicum antiquitatis specimen appellarent (sc. Agrippinam) T.

3. (o)kras, ponos, sijaj, blišč, dika: veteris domus Sen. tr., specimen antiquum imperii Sen. tr., specimen summum Amm., tibi specimen gloriosum arrogaris Ap. zelo se boš počastil.

Opomba: Beseda se je uporabljala samo v sg.

spectāmen -inis, n (spectāre)

1. pogled, prizor: miserum funestumque spectamen aspexi Ap.

2.
a) preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja), preizkusni kamen: spectamen bono servo id est, ut rem heri tutetur Pl.
b) dokaz: stari zemljemerski pisci.

3. preizkušenost, dokazanost: morum Prud.

spectātiō -ōnis, f (spectāre)

1. gledanje, ogledovanje, pogled: Lact. idr., apparatūs Ci. ep., animum levari spectatione Ci. ep., ludorum spectationes Vitr.

2. ogled (ogledovanje) = preizkušanje (preskušanje), preizkušnja (preskušnja), preizkus (preskus) denarja: deductiones fieri solebant, primum pro spectatione Ci.

3. pren. gledanje = ozir, oziranje na koga, kaj, upoštevanje: Macedonicum bellum nomine amplius quam spectatione gentis fuit Fl.

perīclitor -ārī -ātus sum (perīculum, perīclum)

I. dep. med.

1. intr. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), tvegati, (pre)drzniti si: periclitemur in iis exemplis Ci., proeliis et periclitando (drzna dejanja, drzni podvigi, drznost) tuti sunt T.

2. trans. kaj nevarnega poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), narediti (delati) preizkus (preskus), poskus (poizkus): animum alicuius Pl., in proeliis belli fortunam Ci., periclitandae vires ingenii Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: periclitabatur, quid nostri auderent C.; pt. pf. s pass. pomenom preizkušen: periclitatis moribus Ci.; occ. spraviti (spravljati) v nevarnost, v nevarnost postaviti (postavljati), nevarnosti (pogubi, pogibeli) izpostaviti (izpostavljati), ogroziti (ogrožati): non est saepius in uno homine summa salus periclitanda rei publicae Ci. —

II. dep. pass. biti v nevarnosti, biti na robu pogube (pogibeli, propada), znajti se v nevarnosti, poginjati, biti ogrožen, biti na kocki: ut potius Gallorum vita quam legionariorum periclitaretur C., p. in acie Cu., rebus suis, ingenii famā L., vitā Q. (Decl.) ali capitis Ap. biti (znajti se) v smrtni nevarnosti, de summā imperii sui Augustus ap. Suet., ab abtrectatore, pro veritate atque iustitia, propter te cotidie Ambr.; z inf.: perdere aliquid Pl., rumpi Q., neque enim umquam periclitabuntur esse privatae, quae non desierunt (sc. sorores) Plin. iun.; uberiora et paene periclitantia Q. vratolomne zadeve; occ.
a) o obtožencih in tožnikih pred sodiščem: capite Mart., causā Q., propter peccatum Petr.; pogosto pt. periclitans, periclitatus in pl. periclitantes (ob)toženec, obdolženec (obtoženci, obdolženci): T., Q., Suet.
b) o bolnikih in boleznih: ubi febris aliquem occupat, scire licet, non periclitari, si … Cels., cicatrices duobus vitiis periclitantur Cels., p. abortu, cancro Cels., veneno Iust.; subst. pt. periclitantes na smrt bolni ljudje, nevarno (zelo) bolni ljudje: periclitantes ex canis rabiosi morsu Plin.

obrussa -ae, f (izpos. gr. ὄβρυζον; prim. obrōzum) preizkušanje zlata v ognju, punciranje, starejše kupa: Plin., aurum ad obrussam Suet. = preizkušeno, torej štiriindvajsetkaratno (= čisto) zlato, ex obrussā esse Petr. biti iz čistega zlata; pren.: adhibenda tamquam obrussa ratio Ci., haec eius (sc. animi) obrussa est Sen. ph. preizkus, preizkusni kamen, omnia argumenta ad obrussam exigere Sen. ph. preizkušnji podvreči = natanko pretehtati.