Franja

praeceptiō -ōnis, f (praecipere)

1. pravica kaj prej prejeti, vnaprejšnji prejem (plačila ali volila), predújem, nadàv (nadáv), ara, vnaprejšnje volilo, precépcija: pro quadrante praeceptionem CCCC milium dedit Plin. iun., bonorum, dotis Icti., per praeceptionem dare, legare Icti., alteri ex heredibus praeceptionem praedii dare Icti.

2. nauk, pouk, predpis, pravilo, načelo; s subjektnim gen.: Stoicorum Ci.; z objektnim gen.: recti Ci.; occ. cesarski predpis, cesarski ukaz, cesarska odredba (odločba, naredba), cesarski odlok: Cod. I.

3. vnaprej ustvarjeno mnenje, osnovno pojmovanje, osnovni pojem: uter ad communem verbi vim et eandem, quam eius verbi praeceptionem inchoatam habebunt in animis ii qui audient Ci.

prō-mūtuus 3 (prō in mūtuus) posojen kot predujem (predplačilo, predjemek, ara, nadav): publicanis insequentis anni vectigal promutuum (kot posojeni predujem) imperabatur C.; subst. prōmūtuum -ī, n predujem, predjemek, predplačilo, ara, nadav, (v)naprejščina: promutuum dare Dig.