Franja

corrēctor -ōris, m (corrigere)

1. popravljavec, izboljševalec, poboljševalec; abs.: Illud quod cecidit forte, id arte ut corrigas (poravnaš). Corrector! Ter. poravnalec! corrector Bestius H.; z objektnim gen.: c. atque emendator nostrae civitatis Ci., usus, qui unus est legum corrector L., asperitatis et invidiae c. et irae H. preustvarjalec, disciplinae castrorum c. emendatorque Plin. iun., disciplinae militaris et morum … c. Eutr., c. pravitatis humanae Lact.; occ. svaritelj, opominjalec, v grajalnem pomenu = oster prerešetovalec, (nadležen) opominjač: hic c. Ci., de ipso emendatore et correctore nostro quaedam dicenda sunt Ci., c. peccantium, correctorem asperrime pati Sen. ph.

2. v cesarstvu deželni oblastnik, deželni (po)glavar v manjših provincah, ki je moral paziti na red in nadzorovati cesarska poslopja, korektor: Amm., c. Lucaniae Eutr., correctores et praesides provinciarum Dig.

ēmendātor -ōris, m (ēmendāre) popravljavec, izboljševalec: Plin. iun., Gell., emendator sermonis usitati Ci.; (v moralnem smislu) poboljševalec, karavec: Plin. iun., praeclarus emendator civitatis Ci., emendator noster Ci.

refōrmātor -ōris, m (refōrmāre) pretvornik, preosnovalec, preosnovatelj, preoblikovalec, preoblikovatelj, preurejevalec, preobraževalec, spreminjevalec; metaf. popravljač, popravljalec, popravljavec, popravitelj, izboljševalec, obnovitelj, reformátor: litterarum iam senescentium reductor ac reformator Plin. iun.; abs. v naravnem, moralnem smislu: Aug.

reparātor -ōris, m (reparāre) obnovitelj, obnavljavec (obnavljalec), popravljavec (popravljalec), popravljač: immensi aevi Stat., et auctor et reparator Ambr.; kot božanstvo: Serv.