Pȳthōn -ōnis (-ōnos: Varr.), acc. -ōna, m (Πύϑων) Píton
1. velik zmaj pri Delfih, ki ga je ubil Apolon (od tod baje njegov vzdevek Pȳthius), preden si je prisvojil delfsko preročišče: O., Pr., Lucan., Cl., Hyg.
2. apel.
a) Pítonov duh = vedež(eval)ni (vedeževalski, preroški) duh: Vulg.
b) vedež, vedeževalec, prerok, videc: Vulg.; atrib. = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, preroški: spiritus pytho Vulg.