Franja

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

ascella (ascilla) -ae, f = āxilla

1. pazduha; met. rama: Marc., Th. Prisc., Vulg., Isid.

2. perut: It.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pinna¹ -ae, f (od V. naprej izključno = penna; prvotno = pinna²)

1. pero: Varr., O., Col., Iuv., Plin., Mart., Petr. idr., eum (sc. hominem volaticum) necabam ilico per cerebrum pinnā suā Pl., pro veste pinnis membra textis contegit Acc., cum septem incolumis pinnis Luc., gragulus pinnas, pavoni quae deciderant, sustulit Ph., pinna veneno inlita T., pinna inlita medicamento Cels.; kot pero na puščici: huic abiegnae breves pinnae tres, velut sagittis solent, circumdabantur L.

2. meton.
a) perut(nica), krilo, kreljút: Amm., num aut cornibus caremus aut pinnis Ci., avis ad summam caudam primasque recedit pinnas Ci. poet. pinnas in litore pandunt V., accipiter consequitur pinnis columbam V., praepetibus pinnis Ci. (o orlu), eos ipsos, quos cernant legatos, non pinnis sublime elatos Alpes transgressos L., binnas gerere pinnas Plin. (o žuželkah), coturnicum potius pinnis breviculis quam aquilarum maiestate volitare Fr.; pren.: ad evagandum validiores sibi pinnas aptare Amm.; preg.: alicui incīdere pinnas Ci. ep.
b) let: nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., et minimi pinnā papilionis agi Mart.

3. metaf.
a) kot arhit. t.t. lopat(ic)a na vodnem kolesu: circa earum (sc. rotarum) frontes adfiguntur pinnae Vitr.
b) tipka na vodnih orglah: haec regulae habent ferrea choragia fixa et iuncta cum pinnis, quarum pinnarum tactus motiones efficit regularum continenter Vitr.

palmula -ae, f (demin. k palma)

I.

1. dlan: Varr., Ap.

2. metaf.
a) veselna lopata; meton. veslo: Fest., stringat sine palmulā cautes V.
b) ptičja perut: Ap. —

II.

1. palmovo drevo, palma: Varr.

2. palmov sad, datelj: Varr., Suet., Cels., Cl.