Franja

camīnus -ī, m (gr. κάμινος, prim. lat. camur) kurišče, ognjišče, leva, peč, kamin: Sen. tr., Plin., Suet., (nil facit) Sextili mense caminus H.; met. ogenj v ognjišču: caminus luculentus Ci. ep.; preg.: oleum adde camino H. na ogenj prilivaj olja = povečaj zlo. Occ.
a) topilnica, talilnica, plavž, kovaško ognjišče: Pers., Plin., pleni camini O.; pren.: semper ardente camino Iuv. z neprestano marljivostjo. — Soobl. camīnum -ī, n; pren.: quod erat totum caminum sceleris Aug. fr.
b) Vulkanovo kovaško ognjišče, Kiklopov vigenj: O., Plin., Cyclopum exesa caminis antra Aetnaea tonant V. (prim. V. Aen. III, 580 in VI, 630).

clībanus -ī, m (gr. κλίβανος)

1. glinasta posoda s pokrovom za peko kruha, krušna ponev: Col., Plin., argenteus (pri bogataših) Petr.; tudi za potenje: Cels.

2. peč: Tert., Vulg.

fornāx -ācis, gen. pl. -ācium, f (fornus; prim. formus) peč, poseb. krušna peč, apnenica, topilnica, plavž: Ca., Plin., Dig., ardentes fornaces Ci., ferrum e fornacibus stridit Lucr., recoquunt patrios fornacibus enses V. v topilnicah, terrenā silices fornace soluti O. v glinasti peči (v apno) žgani; metaf.: modis, quibus … flamma foras vastis Aetnae fornacibus efflet, expediam Lucr., vidimus … ruptis fornacibus Aetnam V., sulphureis ardet fornacibus Aetnae O. Pooseb. Fornāx -ācis, f Fornáka, boginja krušnih peči, ki so jo na pomoč klicali, kadar so pekli kruh ali sušili žito: Lact., facta dea est Fornax O. (prim. Fornācālia pod fornācālis).

furnus (stlat. fornus: Varr. ap. Non.) -ī, m (prim. formus in fornāx)

1. peč, poseb. krušna peč, pečnica: Pl., Plin., Pall., Fest., qui frigus collegit furnos et balnea laudat H. = tople (gorke) sobe, furnis forrebant farra coloni O., calet tamquam furnus Petr. vroče je kakor peč, furnos conducere Iuv. pekarn(ic)o v zakup vzeti; furnus = pekarn(ic)a kot kraj, kjer so se shajali na cesti zmrzujoči reveži in brezposelni ter si pripovedovali novice: H. (Sat. 1, 8, 37; Ep. 1, 11, 13).

2. razbelnica (= razbeljena peč) v topilnici: Vitr.

hypocausis -is, acc. -in, f (gr. ὑπόκαυσις) ogrevalna naprava, dolga peč, iz katere je vročina prehajala v „hypocauston“ (gl. to besedo): Vitr.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

3. meton.
a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

vatillum -ī, n

1. lopata
a) za kidanje gnoja: Varr.
b) za premog, vêslica: Vulg.

2. lonec, ponev, peč
a) za razbeljevanje kovin, talílnik: ferreum Plin.
b) za kuhanje, praženje jedi, ponev, lonec: Marc.

3. za premog, žerjavico, žerjavnica, oglenka: prunae H.; pren.: animai Pl. — Inačici batillum -ī, n in batillus -ī, m.

cōnflātōrium -iī, n (cōnflāre) topilna peč, plavž: Eccl.

hēliocamīnus -ī, m (gr. *ἡλιοκάμινος „sončna peč“) proti soncu obrnjena soba (za zimsko uporabo): Plin. iun., Ulp. (Dig.).

Leucopetra -ae, f (Λευκοπέτρα „Bela peč“) Levkopétra, rt v Brutiju južno od Regija (zdaj Capo dell' Armi): Ci.