Franja

arānea -ae, f (prim. gr. ἀράχνη)

1. pajek: O., Iuv., invisa Minervae V., in foribus suspendit aranea casses V., aranearum telae Pl., Val. Max.

2. met. pajčevina: Pl., Lucr., Cat. idr., summo quae pendet aranea tigno O.; pren. pajčevinaste niti: Plin.

arāneus -ī, m (prim. arānea)

1. pajek: Cat., Plin., aranei tenvia fila Lucr., aranei textura, araneorum telae Sen. ph.

2. morska riba = draco marinus: Plin.

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

lycos¹ -ī, m (gr. λύκος) volk, „volčji pajek“, vrsta pajka, čisto lat. lupus: Plin.

tippūla ali tīpulla (napačno tippŭla ali tipula) -ae, f vodni pajek; o zelo lahkem predmetu: neque tippulae levius pondus est quam fides lenonia Pl.

Arachnē -ēs, f (ἀράχνη pajek) Arahna, lidijska devica, Idmonova hči, v tkanju je premagala Minervo, ki jo je zato spremenila v pajka: O.

muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

2. metaf. kobúl: Plin.

tēla -ae, f (nam. *tex-la iz texere)

1. tkanina: coepere virescere telae O., domus plena telarum Ci., telam texere Ter., detexere Pl., retexere Ci. raztkati, telam desinere Ter. nehati tkati, lanā ac telā victum quaeritans Ter., tenui telas discreverat auro V.; pesn.: antiquas exercet aranea telas O. kot pajek se ukvarja s staro umetnostjo tkanja; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje.

2. sinekdoha osnova, (o)snutek: stantes radio percurrere telas O., licia telae addere V. votek vtkati v osnovo, „zavotčiti“, tkati, tela iugo vincta est O.

3. meton. tkalsko motovilo, tkalo, statve: stamina barbaricā suspendit callida telā O.

vespa -ae, f (iz *vospa; indoev. *u̯obhsā k indev. kor. *u̯ebh tkati; prim. sl. osa, lit. vapsà obad, brencelj, vapsvà osa, stvnem. wefsa, wafsa, waspa = nem. Wespe, ang. wasp, skr. ūrṇavābhiḥ pajek, gr. ὑφαίνω tkem, stvnem. wëban = nem. weben) osa: Ph., Plin. idr., vespa, quae similitudinem habet apis, neque socia est operis et nocere solet morsu, quam apes a se secernunt Varr., examen vesparum ingens L.