porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)
1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.
2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.