Franja

auctus -ūs, m (augēre)

1. pomnožek, poveček, rast, prirast, naraščanje: infinitus corporis auctus Lucr., natura suis refrenat viribus auctum Lucr., a. diei Plin., immensus auctus aquarum Plin., qui (Tiberis) inmenso auctu... urbis loca... implevit T., imbres auctusque fluminum T. porast, statis auctibus crescit decrescitque (fons) Plin. iun.; met. oteklina: auctum etiam visum in capite (iecoris) L.

2. pren. rast, porast, ojačitev, uspeh, napredek: bellum Africum cotidiano auctu maius Vell., sine auctu ac detrimento summi boni Sen. ph., auctu imperii adolevisse etiam privatas opes T., Transrhenanis gentibus invisa civitas opulentiā auctuque T.; pl.: divi divaeque,... vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos bene iuvetis, bonis auctibus auxitis (gl. augeō) Formula vetus ap. L., eam (rem) maxumis semper auctibus crescere L. uspeva in raste najbolje, huius viri fastigium tantis auctibus fortuna extulit, ut... Vell. veliko slavo... je sreča povečala tako, da...; met.
a) (vojaški) prirast, pomnožek, pomožna četa: at Civilem inmensis auctibus universa Germania extollebat T.
b) pesn. narasla velikost, moč, obilnost: caedere arboris auctum Lucr. močno drevo, nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

extūberātiō -ōnis, f (extūberāre) oteklina: Plin.

gibbus² -ī, m (gibbus 3) grba, grbina, oteklina: IUV.; meton. grb(av)ec: LAMP.

mallō -ōnis, m (gr. μαλλός)

1. menda steblo: ceparum Veg.

2. oteklina na živalskem kolenu: Veg.

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

pānus² -ī, m (prim. lat. pānīcum)

1. neka oteklina, menda otekle žleze ali otekla moda: Afr. fr., Nov., Plin., Cels., Marc., Non. — Soobl. pāna -ae, f: Plin. iun., Plin. Val.

2. šop prosa: Plin.

suffūsiō -ōnis, f (suffundere) podlivanje, podlitje, podplutje, podtekanje

I.

1. suffusio fellis zlaténica, rumeníca: Plin.

2. suffusio oculorum ali samo suffusio bél v očesu, siva mrena, siva slepota: Cels., Sen. ph., Plin.; tudi v pl. suffusiones oculorum ali samo suffusiones: Plin.

3. suffusio pedum ali samo suffusio, neka bolezen na živalskih nogah, menda oteklina, nabreklina zaradi težkega dela: P. Veg. —

II. meton. poparek, nalivek: cucumeris Pall.

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

tumentia -ae, f (tumēre) oteklina, nabreklina, bula, starejše otòk (otók): capitis Cael.

tumiditās -ātis, f (tumidus) oteklina, oteklost: Hier.

tumor -ōris, m (tumēre)

1.
a) oteklina, oteklost, zateklina, zateklost, nabuhlina, izbuhlina, buška, zabuhlost, zabuhlina, nabreklost, nabreklina, túmor: Plin. idr., repentinus oculorum tumor Ci. oteklost, zabuljenost, manus in tumore est Ci. je otekla tumore praeditus Corn. otekel, turpia cum faceret ora tumor Pr. napenjanje (napihovanje) lic pri piskanju, uteri tumor (o nosečih ženskah) Hier.
b) pesn. meton. vzpetina, starejše vzvišek, vzvišenína: tumor ille loci permansit O.
c) pren. (o govoru) nabreklost, nabuhlost, bombastičnost, pomp, pompoznost, nadutost, napetoličnost, zanosnost, zanesenost, vznesenost, patos, patetičnost: tumor ille inanis primo conatu deprehendetur Q., verborum Sen. ph., Val. Max., Petr., Gell., tragicus tumor Amm. patos.

2. metaf.
a) vzkip, vzkipenje, vzkipevanje, razburjenost, razburjenje, razburjanje, razdraženost, ihta, jeza, bes, srd: Sen. ph., Lact. idr., erat enim in tumore animus Ci., cum tumor animi resedisset Ci., tumor omnis et irae concessere deûm V., recentes quasi tumores animi Ci.
b) napihnjenost, napuh, napuhnjenost, nadutost, domišljavost, prevzetnost, samovšečnost: tumor et vana de se persuasio Q., intempestivos compesce tumores O., mirusque animo crevit tumor Iust.
c) vrenje, bližajoči se izbruh: hic rerum tumor Ci. ep., praesens tumor et civilia nuper classica Cl.

vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.

boa (bova) -ae, f

1. neka vodna kača, ki se rada prisesa na kravo: Plin. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).

2. pren.
a) dobrci, ošpice, zdravijo se s kravjekom: Plin. (z obl. boa).
b) rdeča oteklina stegenskih žil (kot posledica dolgotrajne hoje): Luc. ap. Fest. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).
c) vodni kači podobna vinska posoda, „vinska kača“: Varr. ap. Non. (z obl. bova).

clāvellus 3 (demin. clāvus) žeblju podobna oteklina: Marc.

clāvulus -ī, m (demin. clāvus)

1. žebljiček: Ca., Varr.

2. pren. žeblj(ič)u podobna oteklina: Marc., Th. Prisc.

encanthis -idis, f (gr. ἐγκανϑίς) oteklina v očesnem kotičku: Cels.

flēmina -um, n (prim. gr. φλεγμονή) krčnice, krčne žile = oteklina ob gležnjih: Pl., Plin., P. F.

gemursa -ae, f (najbrž iz gemma brst, oko (na trti) in *ursa (iz glag. urgere pf. ursi) pritisk, tiščanje) majhna oteklina med prsti na nogi, menda „kurje oko“: PLIN., P. F.