Franja

organum -ī, n (gr. ὄργανον)

1. vsako orodje, stroj, naprava, aparat, priprava: Col., Plin., Vitr., Suet.; metaf.: is (sc. animus) quo generosior … est, hoc maioribus velut organis commovetur Q., o. oris Prud. = jezik.

2. glasbilo, in sicer
a) piskalo, pihalo, orgle: Q., Lamp., Cass.; nav. pl.: Q., Aug., lingulae organorum Vitr. vodnih orgel, organa hydraulica Plin., Suet., Amm. vodne orgle, „vodoglas“; tudi cerkvene orgle: Eccl.
b) = psalterium in meton. = psalmorum liber Isid.

hydraula -ae, m: Suet. ali hydraulēs -ae, m: Petr., M. (gr. ὑδραύλης) igralec na (vodne) orgle, — na cevnico.

hydraulicus 3 (gr. ὑδραυλικός) ki se nanaša na (vodne) orgle: machinae Vitr. ali organa Plin., Suet., Tert., Amm. (vodne) orgle, cevnice.

hydraulus -ī, m (gr. ὕδραυλος) vodne orgle: Ci., Vitr. (?), Plin.

organārius -iī, m (organum) godec, muzikant, piskač ali igralec na vodne orgle: Amm.

spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.