Franja

discingō -ere -cīnxī -cīnctum

1. razpasati, odpas(ov)ati: discinctā tunicā H. v srajci, discincti ludunt H. v domači obleki, discincti Afri V. neopasani, centuriones discinctos destituit L. neopasane (namreč za kazen) = z golim mečem brez nožnice in orožnega pasa, excalceari et discingi Vell., tunicati et discincti (v znamenje velike žalosti) Suet.; pren.: in sinu est, neque ego discingor Ci. ep. in ne pustim ga; pesn.: d. Afros Iuv. razorožiti, peltatam Amazona Scythico nodo Mart., iam discingitur armis Sil. že polaga orožje. Od tod adj. pt. pf. discīnctus 3 razpašen, brezskrben, neskrben, nemaren, lahkomiseln, zanikrn: aut avarus ut Chremes … aut discinctus ut … nepos H., institor d. O., d. otia O., d. Natta (izmišljeno ime ali ime razsipneža, ki je zapravil svoje premoženje in izgubil plemstvo) Pers.

2. pren.: d. dolos Sil. razdreti, izničiti, ingenium Sil. omehkužiti.

re-cingō -ere -cīnxī -cīnctum (re in cingere)

1. odpasati, razpasati, odvezati: zonam (deviški pas) O. (o ženinu), tunicas O., vestis recincta V., Val. Fl. razpasana, prosto viseča, plahutajoča, opletajoča; med. recingi odpasati se, razpasati se, sleči se: recingor nudaque mergor aquis O., recingi ferrum Val. Fl. odpasati, odložiti, recingitur anguem O. odloži kačo, s katero je bila opasana.

2. zopet (spet) opasati (opasovati); od tod zato recingi zopet biti poklican v (vojaško) službo (k vojakom): etiam veteranos isdem iunxerat plurimos, inter quos et honoratiores alii et Traianus recinctus est, paulo ante magister armorum Amm.