Franja

asīlus -ī, m brencelj, (goveji) obad: V., Sen. ph., Plin., Tert., Serv.

tabānus -ī, m = asilus, obád, brencelj, konjski obad, konjska muha: Serv., itaque quod eas aestate tabani concitare solent Varr., reliquorum quibusdam aculeus in ore, ut asilo, sive tabanum dici placet Plin., nec enim cossi tantum in eo, sed etiam tabani ex eo nascuntur et alias, ubicumque umor est nimius Plin., cetera ex his pinnata autumno fere moriuntur tabe alarum, tabani quidem etiam caecitate Plin., capita praecisa harundine, multipedam lana involutam, vermiculos, ex quibus tabani fiunt Plin.

oestrus -ī, m (gr. οἶστρος)

1. konjski obad, brencelj (čisto lat. asilus): V., Plin.

2. metaf.
a) preroška ali pesniška navdahnjenost (navdušenost), pesniški navdih, pesniško navdušenje: Pierius Stat., Iuv.
b) poltena besnost: libidinis Hier.

Íō f (gr. Ἰώ) Ío (gen. Io) ali Ióna, hči argoškega kralja Inaha, Jupitrova ljubica. Ljubosumna Junona jo je spremenila v kravo in naročila stookemu Argu, da jo straži. Arga je usmrtil bog Hermes. Ker je Io preganjal obad, je blodila po svetu in prišla slednjič v Egipt, kjer je spet dobila človeško podobo in rodila Epafa. Istovetili so jo z boginjo Izido, Ozirisovo soprogo. Sklanjatev:

1. gen. Īūs, acc. in abl. Īō

2. lat. gen. Īōnis, acc. Īōnem, lat. dat. Īōnī: Acc. fr., Pl., O., Hyg., Pr. — Od tod adj. Īonius 3 ionski, Ionin, Iin (= od Ione ali Io preplavan); prim. Īōn 3.

vespa -ae, f (iz *vospa; indoev. *u̯obhsā k indev. kor. *u̯ebh tkati; prim. sl. osa, lit. vapsà obad, brencelj, vapsvà osa, stvnem. wefsa, wafsa, waspa = nem. Wespe, ang. wasp, skr. ūrṇavābhiḥ pajek, gr. ὑφαίνω tkem, stvnem. wëban = nem. weben) osa: Ph., Plin. idr., vespa, quae similitudinem habet apis, neque socia est operis et nocere solet morsu, quam apes a se secernunt Varr., examen vesparum ingens L.