Franja

anōmalia -ae, f (gr. ὰνωμαλία) „odstopanje od pravila“, gram. nepravilnost v obliki: Varr.

disparilitās -ātis, f (disparilis) neenakost, različnost: Gell., Macr.; gram. nepravilnost: vocis figurarum Varr.

ēnōrmitās -ātis, f (ēnōrmis)

1. nepravilnost: Q.

2. izredna velikost, ogromnost: Sen. ph., P. Veg., Cod. Th.

in-observantia -ae, f

1. nepazljivost: Q.

2. nered(nost), nepravilnost: Suet.

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

thēta, n (gr. ϑῆτα) théta (f ali indecl.), grška črka ϑ

1. kot začetna črka besede ϑάνατος pri Grkih znamenje obsodbe na glasovnih tablicah: novum Mart., nigrum Pers.

2. kot znamenje (za napako, nepravilnost) v tekstni kritiki: Sid.

3. kot število: ut ait in Theta (= v osmi knjigi Odiseje) Homerus Acr.