Franja

Zadetki iskanja

  • membrāna -ae, f (subst. adj. iz membrum)

    1. notranje ali občutljivejše dele človeškega, živalskega in rastlinskega telesa obdajajoča kožica, mrena, opna, ovojnica, kasneje koža nasploh: membranis cicadae volant Plin., cerebri Cels. možganska opna (mrena), natura oculos membranis tenuissimis vestivit Ci., membranas mittere de corpore summo Lucr.; (pri jajcu) tanka opna na jajčni lupini, lilek: membrana putamini detracta Plin.; pren.: scies, sub ista tenui membranā dignitatis quantum mali iaceat Sen. ph.; occ. (kačji) lév: Lucan., squamea membrana chelydri O.

    2. za pisanje ustrojena koža, pergamènt, koženíca, v pl. tudi pergamêntni (koženíčni) listi: Cat., Suet., Mart., Q., Plin., Petr., Amm., Hier. idr., lutea membrana niveum involvat libellum Tib., et patris et nostras nonumque prematur in annum membranis intus positis H.

    3. metaf. zunanjost, površje, površina: tenuis summi membrana coloris Lucr.
  • ōmentum -ī, n (najbrž iz *ou̯i-mentom, prim. vzporedno obl. ind-ūmentum od glag. induere)

    1. podkožna maščoba, tólstnica, tolšča, tolstost: illi tremat omento popa venter Pers.

    2. črevesna mrena: Plin., Cels.

    3. drob(ovje), drobovina: Iuv., Pers.

    4. vsaka notranje telesne dele obdajajoča kožica ali mrena (npr. pokostnica, možganska opna idr.): Macr., elephantina omenta Suet. fr.
  • rēticulum -ī, n (demin. iz rēte) mrežica

    1. za ribolov: venari reticulo in medio mari Pl.

    2. v kateri se kaj
    a) hrani: reticulum plenum rosae Ci.
    b) nosi: reticulum panis H. za kruh, s kruhom.
    c) obeša: amphora ex reticulo suspensa Ulp.

    3. kot del precejalnika oz. cedil(nik)a: vinum infundere reticulo aut cribro Sen. ph.

    4. kot mreža za lase: Varr., Petr., Iuv., Lamp., Fest.

    5. za pokrivanje oči: Plin.

    6. kot lopar, reket za žoganje: reticulo pilae fundantur O.

    7. mrežast prsni trak, mrežasta poprsnica: reticulus pectoralis Fenestella ap. Non.

    8. kot rešetka, omrežje: Varr., reticulum aëneum Fest. žičn(at)a rešetka.

    9. kot mrena: reticulum iecoris Vulg. jetrna mrena.
  • diaphragma -atis, n (gr. διάφραγμα) prepona, prečna mrena, diafragma: Cael.
  • glaucōma -atis, n (gr. γλαύκωμα)

    1. potemnelost očesne leče, zelena slepota, očesna mrena: PLIN., VEG., PRUD.

    2. meton. (star. soobl. glaucūma -ae, f ) slepilo: alicui glaucumam ob oculos obicere PL. preslepiti koga.
  • hypochysis -is, acc. -im, acc. pl. -īs, f (gr. ὑπόχυσις) očesna mrena: Cels., Plin., P. Veg.
  • hypodyma -atis, n (gr. ὑπόδυμα) osrčje obdajajoča mrena: Cael.
  • hypozygos -ī, f (gr. ὑπόζυγος) prsna mrena, oprsnica: Cael.
  • mēninga -ae, f (gr. μῆνιγξ) možganska mrena (opna): Th. Prisc.
  • peritonaeum -ī, n (gr. περιτόναιον) (po)trebušnica, trebušna mrena, peritonéj: Cael.
  • prae-cordia -iōrum, n (prae in cor)

    1. prečna opna, ki loči v trebušni duplini srce in pljuča od drobja, (trebušna) prepona, trebušna mrena, branica, mrena ob srcu, sicer imenovana diaphragma: Plin., Plato cupiditatem subter praecordia locavit Ci.

    2. sinekdoha
    a) prsna votlina, prsi: coit in praecordia sanguis V., spiritus remanet in praecordiis L., dura in terra ponunt praecordia O. trde prsi (napeto, trdo kožo), multus ore toto rubor exaestuante ex imis praecordiis sanguine Sen. ph., quod a praecordiis uterum (trebušna votlina) diducit Cels.
    b) trebušna votlina, želodec, trebuh, trebušje, drob, drob(ov)je, čreva: anulus in praecordiis piscis inventus Ci., fisso transit praecordia ligno V., leni praecordia mulso prolueris H., praecordia vocamus uno nomine exta in homine Plin.
    c) = gr. τὰ ὑποχόνδρια zgornji del trebuha, žlička, nadtrebušje pod rebri: Cels.

    3. meton.
    a) (kot gr. φρένες) prsi, srce (kot središče občutkov in želja): si preces ferrea praecordia tangunt O., redit in praecordia virtus V., aperit praecordia Liber H.
    b) duh, mišljenje: stolidae praecordia mentis O.

    Opomba: Sg. praecordium -iī, n: Isid.
  • pterygium -iī, n (gr. πτερύγιον)

    1. očesna hiba, očesna mren(ic)a: Cels., Plin.

    2. narastek kože čez nohte: Plin.

    3. meglica v berílu (kamnina): Plin.
  • squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

    1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

    2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
    a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
    b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
    c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
    d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
    e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
    f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.
  • suffūsiō -ōnis, f (suffundere) podlivanje, podlitje, podplutje, podtekanje

    I.

    1. suffusio fellis zlaténica, rumeníca: Plin.

    2. suffusio oculorum ali samo suffusio bél v očesu, siva mrena, siva slepota: Cels., Sen. ph., Plin.; tudi v pl. suffusiones oculorum ali samo suffusiones: Plin.

    3. suffusio pedum ali samo suffusio, neka bolezen na živalskih nogah, menda oteklina, nabreklina zaradi težkega dela: P. Veg.

    II. meton. poparek, nalivek: cucumeris Pall.
  • intestīnus 3 (intus)

    1. notranji, v notranjosti se nahajajoč: opus Varr., Vitr. idr. vdelano delo (mizarja umetnika); enako tudi subst. intestīna -ōrum, n: Pl. (Pseud. 343); subst. intestīnum -ī, n črevo, tudi (črevesni) prehod: Lucr., medium Ci. prepona, prečna mrena, caecum Cels. slepo črevo, slepič, tenue (tenuis) Cels. tanko črevo, crassius Cels., ieiunum Cels. tešče (lačno) črevo, rectum Cels., danka (= mastnica), summum Cels. dvanajst(er)nik, i. farcire (pren.) Varr., Isid. klobaso narediti (delati); nav. pl. intestīna -ōrum, n čreva, drob(ov)je (poseb. spodnjega dela telesa, exta = drobovje zgornjega dela telesa): reliquiae sibi depelluntur tum adstringentibus se intestinis tum relaxantibus Ci., ex intestinis laborare Ci. koga po trebuhu ščiplje, trebuh ga boli, intestina alicui crepant (crepitant), murmurant Pl. po črevesu (trebuhu) kruli komu, čreva se mu kregajo, creberrimo frigidae aquae usu intestina vitiare Suet., perurere intestina alicuius Cat., a visceribus ad intestina venire Lucr., Cels.; v enakem pomenu tudi intestīnī -ōrum, m: Varr. in intestīnae -ārum, f: Petr.

    2. occ. notranji =
    a) (notri) v državi (rodbini) bivajoč, se nahajajoč, domač (naspr. externus): bellum, latrocinium Ci., discordia Iust., dissensio Suet., pernicies rei publicae Ci., malum i. et domesticum Ci., intestinum externumne incommodum L. doma ali v inozemstvu, caedes L. umor v rodbini, umor sorodnika, scelus L., facinus, fraus Cu., clades Aur.
    b) = v notranjosti duše se nahajajoč, subjektiven, podmeten (naspr. oblatus objektiven, predmeten): Ci.
  • mulleus 3 (iz *mulnei̯os, *mulnei̯os, indoev. koren *mel- temen, umazan; prim. skr. mála- nesnaga, greh, gr. μέλας črn, μέλπος rdečkast, μύλλος rdeča mrena, od koder lat. mullus, lit. mulvas rdečkast, rumenkast) rdečkast, škrlaten, bagrén: calcei mullei: Ca., Tert. ali calciamenta mullea: Plin. čevlji z visokimi podplati iz rdečega partskega usnja, ki so jih za časa republike nosili le trije najvišji oblastniki: konzul, pretor in kurulski edil; subst. mullei -ōrum, m: Tit. fr.
Število zadetkov: 16