Franja

marīnus 3 (mare) morski, iz morja: sal (naspr. fossicius) Varr., V., Cat., Cael., Q., marini terrenique umores Ci., Venus H. iz morja vzšla (rojena), morsus Plin. jedkost morske vode, canis Plin., Sen. ph. morski pes, tjulenj, purpura Vulg. pravi (morski) škrlat, iz čokatega volka (bagrenke) pridobljeni, navis Icti. (klas. navis maritima), deus Serv., marino rore deos coronare H. z rožmarinom; subst. marīna -ae, f (sc. aqua) morska voda: Porph.

mari-timus (stlat. mari-tumus) 3 (mare)

1. obmorski, primorski (naspr. mediterraneus ali remotus a mari): civitas, oppidum C., villa N., portus L., Plin., regio C. primorje, ora Ci. ali pars C. morsko obrežje, obala, primorje, homines Ci. primorci; subst. maritima -ōrum, n (= gr. τὰ ἐπιϑαλάττια) morske (po)krajine: Ci.

2. morski, pomorski, na morju (pogosto = marinus; naspr. terrester): sal Varr. (naspr. fossicius), piscinae Varr., fluctus N., aestus C., Ci., navis L., milites Pl. pomorski vojaki, pomorščaki, pomorsko vojaštvo, mornarji, praedo N., Ci., L. (naspr. praedo terrester) pomorski ropar, gusar, maritimus ille et navalis hostis Ci. ki prihaja po morju in na ladjah, bellum pomorska vojna: Ci. ali vojna z gusarji: S., oppugnatio L. z morske strani, z morja, officium C. mornarska služba, summa imperii maritimi N. pomorsko vrhovno poveljstvo, terrestre aut maritimum munimentum L., cursus Ci. pomorsko potovanje, vožnja po morju, res maritimae Ci. mornarstvo, pomorstvo, plovba, res terrestres et maritimae Corn. na zemlji (kopnem) in v morju se nahajajoče, tempestas Eutr. morska nevihta, neurje na morju, nuptiae Ci. morska svatba = Pelejevo ženitovanje z morsko boginjo Tetido.

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod

1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.

2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída

1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V.

pelagicus 3 (gr. πελαγικός) morski (čisto lat. marīnus): pisces Col.

pelagius¹ 3 (gr. πελάγιος) morski (naspr. terrenus): greges piscium Varr., conchae Plin., cursus Ph. po (na) morju, quo margaritam caram tibi, bacam Indicam? an ut matrona ornata phaleris pelagiis tollat pedes indomita in strato extraneo? Publilius Syrus ap. Petr.; subst.

1. pelagia -ae, f (sc. concha) pelágija, neka bisernica: Plin.

2. pelagium -iī, n škrlatna barva: Plin.

thalassicus 3 (gr. ϑαλασσικός) morski, mornarski: color Pl., ornatus Pl. mornarska oprava (uniforma, noša).

alga -ae, f

1. morski mah, morska alga: V., O. idr., cras algā litus inutili tempestas sternet H.; od tod preg. (o lagodnih rečeh): vilior algā V., H.

2. met. morsko obrežje: algae inquisitores Iuv., nec quisquam adparet vacua mortalis in alga Cat., quem procul ex alga maestis Minois ocellis... prospicit Cat.

altānus -ī, m po Vitr. jugozahodnik, po Suet. fr., Isid. in Serv. vsak morski veter, ker veje od morja (ab alto).

aquila (aquola Pl.) -ae, f (aquilus temen, črn)

1. orel, Jupitru posvečena ptica, ki mu je prinašala strele: Varr., Ci., L. idr., nec imbellem feroces progenerant aquilae columbam H., aquilam in te timebam O.; preg.: aquilae senectus Ter. orlovska = trdna (čvrsta) starost (ker je orel tudi v visoki starosti krepak).

2. pren.
a) legijski orel, srebrno bojno znamenje rim. legij: aquila argentea Ci., aquilam quartae legionis inferre Ci., aquilam ferre decimae legionis C., propter aquilam adsistit S., Romanae aquilae signifer O.; met. α) legija: acies tredecim aquilis constituta Auct. b. Hisp., victrices aquilae Lucan., mercede corruptae aquilae Plin.; β) mesto (služba) orlonosca: locuples aqu. Iuv.
b) Orel kot ozvezdje: Ci. (Arat.)
c) riba morski orel iz vrste skatov: Plin.
č) arhit. aquilae zatrepni podvali na templjih: sustinentes fastigium aquilae vetere ligno traxerunt flammam T.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

bātis (battis) -is, acc. -im, f (gr. βατίς) bot. morski koprc: Col., Plin.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

bryon -yī, n (gr. βρύον)

1. brion, blago dišeči drevesni mah, zlasti še ena od zvrsti sphagnos: Plin.

2. morski mah: Plin.

3. grozdast cvet belega topola: Plin.

cammarus (gammarus) -ī, m (gr. κάμμαρος; prim. camur) morski rak: Varr., Col., Plin., Mart., Iuv., popolno cammarus marinus Plin.

canīcula -ae, f (demin. canis)

1. psiček, kužek: Plin.; apel. o zadirčnih in ujedljivih ljudeh pes, psica: Pl., Gell.

2. (v nekaterih izdajah tudi Canicula) pasja zvezda, Sirij (Sirius), zvezda, ki vzhaja v dobi najhujše vročine, od tod tudi „pasji dnevi“: Col., Plin., Pers., ad signum caniculae Varr., Canicula exoritur Ci., flagrantis atrox hora Caniculae H., caniculae ortus L., sitiens Canicula O.

3. neka morska žival, morda morski pes: Plin.

4. v igrah s kockami pasji = najnesrečnejši met (prim. canis): Pers.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

cārabus -ī, m (gr. κάραβος)

1. dolgorepi morski rak: Plin.

2. pleten, z usnjem prevlečen čolnič: Isid.

carcharus -ī, m (iz gr. καρχαρίας) karhar, roparska riba, morski volk: Col.