Franja

arsēn -enis, acc. -ena, m (gr. ἄρσην, at. ἄρρην) moški: Plin.

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.

masculīnus 3 (masculus) moški, moškega spola (naspr. feminīnus): membra Ph. moška spolovila, facies Ap., sexus Plin. (o rastl.); metaf. kot gram. t.t. moški, moškega spola: nomina Q. — Adv. masculīnē (kot gram. t.t.) v moškem spolu: Arn.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

scortum -ī, n (sorod. s corium, cortex, careō)

1. koža, usnje: pellem non solum antiqui dicebant scortum VARR., Herculis scortum TERT. Herkulova levja koža (levína).

2. klas. le metaf. ženska ali moški, ki nastavlja svojo „kožo“ (= svoje telo) = ženska ali moška kurba, kurbir, vlačuga, vlačugar, podržalka, podržalec, blodnica, blodnik, hotnica, hotnik, nastavljalka, nastavljač, predklas. in pesn. tudi ljubica: PL., TER., TIT. AP. NON., H., TIB., PETR., FEST., P. F. idr., quodsi in vino et alea comissationes solum et scorta quaererent CI., scortum vulgare CI., scortum transfugarum unius L., virile scortum AUR.; s pron. m.: scortum ne quis in proscaenio sedet PL.; kot psovka za zajedavca: iuventus nomen indidit Scorto mihi PL.

torvus 3 (indoev. kor. morda *tergu̯-, *tr̥gu̯- groziti, pretiti, strašiti; prim. skr. tarjati (on) preti, grozi, gr. τάρβος strah, ταρβέω (u)strašim, stvnem. drouwen, nem. drohen)

1. divji, srdit, srep, strašen, grozen, hud, strog, osoren, mračen, krut, surov: Val. Fl., Sen. ph., Val. Max., Cl., Arn. idr., oculi O., Q., adspicit hunc torvis (sc. oculis) O., vultus V., facies O., torvaque nescioquid forma minantis habet? O., nec sedeo torva O., aspectus equi Plin., senex (= Charon) Pr. strogi, angues V., draco Ci. poet., torva bos V., Medusa O., cometes torvo visu Plin., corpus visu torvum T., Macedonum acies torva Cu., proelia Cat., vox torvior Ap., tuba rudore torvior Ap.; adv. acc. n. sg. torvum in pl. torva: torvum clamare V. divje vpiti = rjuti, variis vocibus sonare torvum Amm., torvum renidens Sil., torvum lacrimans Stat., torva tueri V.; pesn. (v pozitivnem pomenu) resen, moški: Maro Stat., voluptas Cl.

2. metaf. rezek, trpek (o vinu): torva fiunt vina Plin.

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.

virātus¹ 3 (vir) moškega (možatega) mišljenja bivajoč, moški, možat: Vulg., vir Varr. ap. Non.

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

capulus -ī, m (capere)

1. rakev, krsta: Non., Serv., capuli decus Pl. (o starcu), ire ad capulum Lucr. iti pod zemljo.

2. držaj, držalo, ročaj, roč: sceptri O., aratri O. ročica, falcis Col.; occ. ročaj, držaj pri meču: Ci., O., Ap., capulo tenus abdidit ensem V., manum ad capulam referre Petr., T. položiti na; pren. „ročaj mod“ = moški spolni ud: arripio... capulum Pl. — Soobl. capulum -ī, n

1. ročaj, roč: P. F.

2. zanka: Isid.

masculēscō -ere (masculus) moški (moškega spola) postajati: Plin.

membrum -ī, n (iz *mēmsrom ali *mēs-rom iz indoev. *mēms-ro- mesu pripadajoč, mesen, ki je izpeljan iz *mēmso- meso; prim. gr. μῆρα, μηρία stegno, bedro, μηρός [iz *μημσρός ali *μησρός] mesnati del stegna, stegno, sl. mezdra podusnjica (plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami) = hr. mézgra lat. membrāna, sl. meso, got. mimz)

1. (mesnat) telesni ud, nav. pl. udje kot telesni deli (artūs stiki udov, udje, articuli členki, sklepi) Ter., V., H., O., Plin., Sen. ph. idr., apta compositio membrorum Ci., captus (hrom, ohromljen) omnibus membris L., membra movere ad certos modos (o pantomimskem plesu) Tib.; poseb. moško spolovilo, moški spolni ud: O., Porph.; membra žensko spolovilo: Ap., Aus.; v pl. včasih = telo (kot celota udov): O., Sil., dare curata membra sopori H., pars in gramineis exercent membra palaestris V.

2. metaf.
a) člen, del (kake skupnosti, skupine, države, mesta, religije idr.): Ap., namque Achaei, licet per civitates veluti per membra divisi sint, unum tamen corpus et unum imperium habent Iust., membra oppidi, urbis Amm., membra fracta ratis, quassatae membra ratis, membra quassa carinae O.; o osebah: Ponticus heroo, Bassus quoque clarus iambis dulcia convictus membra fuere mei O., fidae dulcia membra domus O., membra et partes alienae potentiae Sen. ph. = tovariši in soudeleženci, fluctantia membra Libyae (pesn. o punskih vojakih) Sil., membra partesque imperii Suet., corpore sic toto ac membris Roma omnibus usa Sil., rei publicae totius membra Amm., singuli autem alter alterius membra Vulg., membra sumus corporis eius Vulg.
b) (o delih hiše) (pre)del, odsek, soba, pritiklina: cubicula et eiusmodi membra Ci. ep., dormitorium membrum Plin. spalnica, domūs membra Lucr., Ap., modus membrorum numerusque Col.
c) člen ali del govora, stavka ali kake znanosti: (sc. ambitus ille verborum) erat apud illum contractus et brevis et in membra quaedam, quae κῶλα Graeci vocant, dispartiebat orationem libentius Ci., omnes eius (sc. philosophiae) partes atque omnia membra Ci., transferunda tota dictio est ad illa quae nescio cur, cum Graeci κόμματα et κῶλα nominent, nos non recte incisa et membra dicamus Ci., qui ambitus constat ex membris, quae κῶλα Graeci dicunt … M.

mūtō² (muttō) -ōnis, m moški spolni ud, moško spolovilo: at laeva lacrimas muttoni absterget amica Luc. fr., huic si muttonis verbis mala tanta videnti diceret haec animus: quid vis tibi? H.

mūtōnium (muttōnium) -iī, n ali muttōnius -iī, m (mūtō, muttō) moški spolni ud, moško spolovilo: Luc. fr. — Od tod adj. mūtōniātus 3 z močnim spolnim udom, z močnim spolovilom: Mart.

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.

pūbēs¹ -eris (gl. pūbēs²)

1. spolno goden, goden za ženitev (ženilo), godna za možitev (možilo), doras(t)el, dozorel, zrel, polnomočen: Crassus ap. Ci., Mel., Fest., prope puberem aetatem L., priusquam pubes esset N.; subst. pl. pūberēs -um, m dorasli (odrasli, zreli) moški (naspr. impūberēs ali impūbēs): omnes puberes interficere C., L., omnes puberes armati (za orožje sposobni) convenire coguntur C.

2. metaf. dorasel, dozorel, sočen: folia V. — Soobl. puber in pūbis -eris: po Prisc.

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

rutābulum -ī, n (ruere) orodje za strganje (struganje), ogrebanje, mešanje

1. gréblj(ic)a, grebača, greblo, grebalo: Ca., quid ego facerem? [ut] otiosi rodebam rutabulum Nov. fr., Suet., P. F.

2. mešalnica, mešalo: aliqua aromata contusa et cribrata paulatim insparges et iubebis rutabulo ligneo agitari Col.

3. kljuka (motika) za kidanje, kidalnica, kidalo: Isid. (ki piše rotābulum)

4. metaf. moški spolni ud, penis: vel quae sperat se nupturam viridulo adulescentulo, ea licet senile tractet detritum rutabulum? Naev. fr. ap. Non.

sēmi-mās -māris, m (sēmi in mās)

1. napol moški, polmoški, dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: ante omnia abonimati semimares L., quo vir descenderat, undas semimarem fecisse videt O., nos semimari superamur ab hoste O.

2. metaf. skopljenec: capri VARR., ovis O. koštrun, skopec, ibunt semimares et inania tympana tundent O. skopljeni svečeniki (boginje Kibele, imenovani Galli).