Franja

alphus -ī, m (gr. ἀλφός) bela kožna lisa ali lišaj na obrazu: Cels., Th. Prisc.

līchēn -ēnis, m (gr. λειχήν)

1. bot. lišaj, kriptogamna rastl. (brezcvetnica) na drevesih: Plin.

2. metaf. (medic.) lišaj, kožna bolezen pri človeku in živalih (čisto lat. mentagra): Plin., Mart. — Soobl. līchēna -ae, f: Plin. Val.

mentagra -ae, f (hibr. iz mentum in gr. ἄγρα, tvorjen po vzoru podagra) pravzaprav „bolezen na obradku“, od tod lišaj, garje na obradku (obrazu): Plin.

vitilīgō -inis, f (vitium) bolezenski izpuščaj (prišč), lišaj, vitilígo: Cels., Plin., Arn. idr., haec odiosa mihi vitiligo est Luc. ap. Fest., creditum est quasdam aquas scabiem adferre corporibus, quasdam vitiliginem et foedam ex albo varietatem Sen. ph., pectoris enim primorem cutim vitiligine insignit (sc. tabes) et omnimodis maculationibus convariat Ap., cum scabiem et vitiliginem paterentur (sc. Aegyptii) Iust.

fūcus¹ -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

2. meton.
a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.

phȳcos -ī, n (gr. τὸ φῦκος) bot.

1. morska haluga, morski mah: Plin.

2. phȳcos thalassion (gr. φῦκος ϑαλάσσιον, čisto lat. fucus marinus; Lichen roccella Linn.) lakmusov lišaj: Plin.