Franja

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.

scirpeus ali sirpeus 3 (s(c)irpus) narejen (spleten) iz bičja (ločja, sitja), bičnat, ločnat: NOV. AP FEST., PRUD. idr., ratis PL., imago ali simulacra O. „slamnati možic(i)“ (gl. Argēi); subst. scirpea ali sirpea (sirpia) -ae, f koš, košara voza, pletenjača, (s)pleteníca, spletênka, lesa iz bičja: CA., VARR., O., IUST., vannorum sirpiarumque vitores ARN. pletarji.

scirpiculus ali sirpiculus (surpiculus) 3 (demin. s(c)irpus) narejen (spleten) iz bičja (ločja, sitja), bičnat, ločnat: falces CA., VARR.; subst. scirpiculus ali sirpiculus (surpiculus) -ī, m in s(c)irpicula -ae, f (s)pleteníca, pletenjača, spletênka, lesa, koš, košara iz bičja (ločja, sitja): LUC. AP. NON., VARR., PR., COL., surpiculi piscarii PL. vrše.

cāla -ae, f (κᾶλον, ki se rabi le v pl. κᾶλα) kos lesa, poleno, kalanica: Luc. ap. Serv. — Soobl. cālum -ī, n: Isid.

citreus 3 (citrus)

1. citronov: malus citrea Oppius ap. Macr. ali subst. citrea -ae, f Plin. citronovec, malum citreum Cloatius ap. Macr. ali subst. citreum -ī, n Plin. limona, citrona.

2. citrov, iz citrovega lesa, iz citrovine: mensa Ci., oleum Plin. citrovo olje.

fūsticulus -ī, m (demin. fustis)

1. košček lesa, poleno: Ap.

2. rastlinsko steblo: allii Pall.

līgneolus 3 (demin. līgneus) umetno izdelan iz lesa: scuta Luc. ap. Prisc., hominum figurae Ap., rota Aug., lychnuchus Ci. ep.

māteriārius 3 (māteria)

1. lésen: fabrica Plin. tesarstvo; subst. māteriārius -iī, m (sc. negotiator) lesni trgovec, trgovec z lesom, dobavitelj lesa, lesar; māteriāria -ae, f lesna trgovina, trgovina z lesom, dobava lesa, lesarstvo: P. F.

2. tvarinski, snoven, materialen: haeretici Tert. ki verujejo v večnost tvarine.

māteriātūra -ae, f (māteriāre) obdelavanje gradbenega les(ovj)a: fabrilis Vitr. tesarsko.

māteriō -āre (-āvī) -ātum (māteria) iz lesa (z)graditi, postaviti (postavljati): aedes male materiatae Ci. iz slabega les(ovj)a, ea aedificia minime sunt materianda propter incendia Vitr.

pterygōma -atis, n (gr. πτερύγωμα) krilasti stik lesa pri strojih = krilu podoben del kakšne naprave: Vitr.

rōbusteus 3 (rōbur) gradnov, iz gradna narejen, izdelan iz trdega lesa nasploh: scandulae, stipites, pali Vitr.

rōbustus 3, adv. -ē (rōbur)

1. hrastov, izdelan iz trdega lesa, môčen (močán), robústen: Pl., Ca., Plin., materia Varr., repagula O., fores H., robusti stipites L.

2. metaf. duševno in telesno (zelo) trd(en), môčen (močán), krêpek (krepák), čil, čvrst, robústen, mogočen, silen: Iust., Col., Aug., Cass., Cels. idr., vires Lucr., corpus Suet., pollex O., satellites Ci., si esses usu aut aetate robustior Ci., iam robustus Ci. že doras(t)el, robustus fossor V., animus Ci., frequentia (sc. hominum) Ci., malum fit robustius Ci., cornua Plin.; subst. pl. n: (sc. pestilentia) imbecilla robustaque invadit Sen. ph. slabotna in krepka telesa.

silvōsus 3 (silva)

1. gozdnat, gozdovit, bogat z gozdom (gozdovi): saltus L., locus Aug.; subst. silvōsa -ōrum, n gozdnati (gozdoviti) kraji: Aug.

2. poln lesa, bogat z lesom, imajoč veliko lesa, lesovit: arbores Vitr., rami … emicant silvosā multitudine Plin.; pren.: exstirpa silvosa dumeta avaritiae Aug.

aeternus 3 (kontr. iz st.lat. aeviternus; aevum)

1. večen: tempus Lucr., aevum O., deus, causae Ci., res ab aeterno tempore fluentes in aeternum Ci. iz veka v vek, aet. ignes V. zvezde.

2. neminljiv, neumrljiv, nesmrten: dedecus, gloria, memoria Ci., virtus clara aeternaque habetur S., pro mortalibus gloriā aeterni S., aet. Pergama V. neminljive slave; subst. neutr. pl.: aeterna moliri Ci. nesmrtna dejanja.

3. večen (z oslabljenim pomenom) = stalen, trajen, neprestan: pax Ci., V., H., bellum Ci., ignis (Vestae) Ci., tenebrae vinculaque Ci., aeterno devinctos amoris vulnere Lucr., amor V., volnus aeternum servare sub pectore V., aet. foedera V., consilia H. brez konca in kraja, sollicitudo S., hostes L., urbs (= Roma) O., Tib., regna Lucan., imperium Cu., ablue corpus illuvie aeternisque sordibus Cu. nesnage, ki se ga drži že od veka = silno dolgo, parietes Plin. trajne, nec est ligno ulli aeternior natura Plin. ni ga bolj trpežnega lesa, aet. servitus T., aeterniora mala Lact. — Od tod subst. aeternum -i, n večnost, večinoma prislovno
a) ab aeterno in aeternum Ci. od vekomaj do vekomaj, urbs in aeternum condita L. za večnost, in aeternum durare Q. na veke, delatores in aeternum reprimere Plin. iun. za vselej.
b) adv. acc. neutr. sg. aeternum večno, vedno, neprestano: Lucr., sedet aeternumque sedebit infelix Theseus V., salve aeternum aeternumque vale V. na veke, aet. latrans V., solum aeternum frangendum V., aet. servire H. na veke.
c) adv. abl. neutr. sg. aeternō večno, vedno, neprestano: aeterno falsum iurare O., viret aet. fraxinus Plin.

Opomba: Sinkop. gen. pl. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. ap. Non.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

caesūra -ae, f (caedere)

1. sekanje, rezanje (lesa, drevja): Plin.; met.: recentes arundinum caesurae Plin. pravkar odrezano trstje.

2. metr. zareza sredi stopice, cezura: Prisc.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

centrum -ī, n (gr. κέντρον) pravzaprav želo; od tod

1. circini c. krak šestila z ostjo, okrog katerega se vrti drugi krak: Vitr.

2. met.:
a) središče kroga: Vitr., Plin.
b) jedro (draguljev, lesa idr.): Plin.