Franja

lāma -ae, f (prim. let. lāma nižina na njivi, lokva, jama, lit. lomà nižina na njivi) loka, lokev, luža, kaluža, mlaka, močvirje, barje: Enn. fr., H., P. F.

vetustus 3, adv. -ē (vetus)

1. star (ne mlad), mnogo let imajoč, prileten, ostarel, postaren, postaran, mator: vetustissimus ex eis … censoriis L., qui vetustissimum liberorum eius accirent T., cornicum saecla vetusta Lucr.; o neživih subj.: seminis optimum crocinum nec anniculo vetustius Plin.

2. star (ne nov), že dolgo obstajajoč, dolgoleten: Col., Suet. idr., vinum Pl. starano, uležano, hospitium Ci. ep. (prim. vetus hospitium pod vetus), opinio Ci., vetustissima disciplina L., vetusta gens V., lucus O., oppidum H., ligna H. suha, nomen, possessio, asyli ius T.

3. star = starodaven, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji: vetusto nobilis ab Lamo H. plemeniti potomec starodavnega Lama, vetustiores scriptores L., vetustissimi auctores Q. ali subst. samo vetustissimi Prisc., vetustissima tempora Q., instrumentum imperii … vetustissimum Suet. najstarejše dogodke obsegajoče (vsebujoče) listine; subst. n. pl. vetusta Ci. davno preteklo, davno minulo (naspr. recentia pravkar preteklo, pravkar minulo).

4. starinski, starovinski, starodaven, zaradi starosti častitljiv: more vetusto O., vetusta occultaque sacrificia Ci., templum vetustum Cereris V., vetustior et horridior ille (sc. orator Laelius) Ci. bolj starinski, bolj arhaičen, probe (vzorno) ac vetuste loqui Gell. (staro)klasično.

Opomba: Komp. vetustior -ius in superl. vetustissimus 3 nadomeščata obenem tudi komp. stopnji adj. vetus (gl. opombo pod vetus).