Franja

Lūca¹ -ae, f Lúka, mesto v Etruriji (zdaj Lucca): Ci. ep., L., Plin., Suet. Od tod adj. Lūcēnsis -e lúški: municipium (= Luca) Ci. ep., libertum docti Lucensis quare Secundum Mart.

Lūcās -ae, m (Λουκᾶς) Lúka, tretji evangelist: Eccl.

portus -ūs, m (prim. porta)

1. pristan(išče), luka, port: N., H., os portus L., maritimi portus frequentati aut deserti L., aditus atque os portus Ci., portus Caietae celeberrimus Ci., e portu solvere Ci., portum petere Ci., in portum pervehi Ci., in portum ex alto invehi Ci., in portum venire, in portum pervenire Ci., in portum deferri Corn., e portu proficisci C., ex portu exire C., ex portu naves educere C., in portum se recipere C., in portum penetrare C., portum capere C. ali (pesn.) p. tangere V. pripeljati se v pristanišče, pripluti v pristanišče, pristati, qui in portu operam dabat Ci. ki je bil carinik = magister portus Ci.; preg.: in portu navigare Ter. ali in portu esse Pl., Ci. ep. biti na varnem, biti zunaj nevarnosti; occ. pristanu podoben izliv (iztok) kake reke v morje, ustje, raztòk: per septem portūs in maris aquas exit Nilus O.

2. hiša kot vhod: ob portum obvagulatum ito Tab. XII ap. Fest.

3. skladišče, shramba, hranišče, podružnica: portus appelatus est conclusus locus, quo importantur merces et inde exportantur Ulp. (Dig.), P. Licini Cass.

4. metaf. pristanišče = pribežališče, zavetišče, zavetje, zatočišče: V., H., Plin. iun. idr., portus corporis Enn. ap. Ci. = grob, senatus erat portus et refugium nationum Ci., se in philosophiae portum conferre Ci., alium portum propiorem huic aetati videbamus Ci., perfugium portusque supplicii Ci., vos estis nostrae portus et ara fugae O.

Opomba: Dat. in abl. pl. portibus, pa tudi portubus: Ci.; stlat. dat. sg. portū = portui: V.

Achaeus 3 (Ἀχαιός) ahajski: fines Lucr., sploh grški: oppida Stat.; v gr. obl. Achāïus 3 ahajski = grški: Achāïa castra V. Od tod subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci, starejšim peloponeškim preb. pripadajoče ljudstvo: L.; apel. (po Hom.) = Grki sploh: Plin., Iuv. Ahajce je pognalo dor. preseljevanje v Malo Azijo, deloma na severno peloponeško obalo, ki se zato imenuje Achāia -ae, f, sc. terra (Ἀχαΐα) Ahaja: O., Pr., Plin. Od osvojitve Korinta (l. 146) je Achaia rim. provinca do Tesalije na severu: Ci., Plin. — Od tod

1. subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci = preb. te pokrajine: Ci., tudi = gr. prebivalci ob črnem morju: O., Mel., Plin., in ahajski pračarji: fundae Samaeos cohibuerunt, ... adeo ut precarentur ex muris Achaeos L. — Achaeōrum portus Ahajska luka (ob črnem morju): L., Plin.; neka druga luka v Troadi: Mel., Plin.; Achaeōrum statio Ahajska vas, kraj v Trakiji ob Helespontu: Plin.; Achāïas -adis, f (Ἀχαϊάς sc. γυνή) Ahajka, ahajska ali gr. žen(sk)a: O.; Achāïs -idis in -idos, acc. pl. -idas, f (Ἀχαΐς sc. γυνή ali γῆ) Ahajka, ahajska žen(sk)a ali (pesn.) Ahaja, Grčija, ahajska ali grška dežela: O.

2. adj. Achāïcus 3 (Ἀχαϊκός) ahajski, grški: Ci., homines Ci. v Grčijo potujoči ljudje; Achāïus 3, pesn. = Achāïcus, ahajski, grški: V., O., Sil.; Achīvus 3 ahajski, grški: turba, tellus, castra O.; subst. m. pl. Achīvī -ōrum (pesn. gen. Achīvôm: Poeta ap. Ci., V. in Achīvûm: Val. Fl., Stat.) Ahajci, Grki pred Trojo: Ci. idr.; preg.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. = za nespametnost kraljev se pokori ljudstvo.

Amphipolis, acc. -im, abl. -ī, f (Ἀμφίπολις) Amfipola (zdaj Emboli), mesto severno od ustja reke Strimona, ki ga obteka v dveh rokavih (od tod mestu ime); ob ustju luka Eion: N., L., Vulg. — Od tod subst. Amphipolītēs -ae, m (Ἀμφιπολίτης) Amfipolec, preb. mesta Amfipole: Varr., Col.; adj. Amphipolītānus 3 amfipolski: arx Iust.

Itius portus (τὸ Ἴτιον) Itijsko pristanišče, morinska luka (in predgorje (Ἴτιον ἄκρον) v Belgijski Galiji, od koder se je Cezar prepeljal v Britanijo, zdaj Boulogne, po drugih Calais ali pa Whit-Sand: C.

restis -is, f, acc. -im, redkeje -em, abl. -e (iz *rezgtis; prim. skr. rájju- vrv, lit. rezgù, règzti plesti, vezati, rẽzgis košara, pletenica, sl. rozga)

1. vrv, motvoz, konòp, konôpec (tanjši kakor funis): Pl., Mart., Iuv., Varr. idr., per manus reste datā L. (pri verižnem plesu oz. plesu v krogu je šla vrv od roke do roke plesalcev), tu inter eas restim ductans saltabis Ter. plesal boš kordaks (cordax, prešeren ples v stari grški komediji, pri katerem so plesalci z rokami držali konopec; prim.: gr. κόρδακα ἕλκειν); preg.: ad restim res redit Caecil. fr., Ter. tako mi je (tako se počutim, takšni občutki me prevevajo), da bi se kar obesil = moj položaj je brezupen.

2. metaf. (v pl.) vrvasto perje: restes allīi Plin. luka, lukovo, restes cepis Mart. čebule, čebulno.