Franja

chara -ae, f hara, užitna korenina, po nekaterih ruski morski ohrovt, po drugih kumina: C.

cumīnum (cymīnum) -ī, n (iz gr. κύμινον) kumina: Varr., H., Pers., Petr., Col., Plin. idr.

cāreum -ī, n (iz gr. κάριον) divja kumina: Col., Plin., Dig.

git ali gith, n indecl. bot. črna kumina; črnika: CELS., COL., PLIN., AUS., PALL.

melanthium -iī, n (gr. μελάνϑιον) bot.

1. = gith rimska črna kumina, črnika: Ca., Plin., Col. poet.

2. = anthemis kamilica: Plin.

melaspermon -ī, n (gr. μελάσπερμον) bot. = git(h) rimska črna kumina, črnika: Plin.

nigella -ae, f (demin. niger) bot. črnika, črna kumina: Th. Prisc.

seselis -is, f (tuj. σέσελις) bot. divja kumina, konjska kumina: CI., PLIN. – Soobl. seselium -iī, n: seselium Gallicum PLIN. VAL.

sīl, sīlis, n (hebr. beseda, gr. σίλ(λ)ι)

1. bot. = seselis divja kumina, konjska kumina: Cels., Plin.

2. okra, zemeljska rumenica: Vitr., Plin., P. Veg., Aus.

Opomba: Abl. sg. nav. sīle, pa tudi sīlī: Plin., P. F.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.