Franja

coccȳx -ȳgis, m (gr. κόκκυξ) kukavica: Plin.

cucūlus -ī, m (onomatop. po kukavičjem oglašanju „kuku“, kakor tudi v drugih jezikih; prim. gr. κόκκυξ = sl. kukavica = nem. Kuckuck) kukavica: Plin., Porph., de avibus pleraeque a sua voce dictae, ut … cuculus Varr., vindemiator … , cui saepe viator cessisset magnā compellans voce cuculum H. (porogljivo se je „kuku“ reklo lenemu górniku, ki je prepozno obrezoval in trebil trte, kajti takrat, ko se kukavice že vračajo, v Italiji trte že odganjajo); kot psovka neumnemu človeku tepec, bedak: Pl. (ki meri tudi cūcūlus), toda: cano capite cuculus Pl. = stara zakonska pokveka.

ormīnālis (horminalis) -is, f bot. kukavica, rastl., sicer imenovana satyrion: Ap. h.

lonchītis -tidis, f (gr. λογχῖτις) bot. velelistna (jezikasta) kukavica (Serapias lingua Linn.): Plin.

orchis -is, f (gr. ὄρχις modo) bot.

1. rastl. z modu podobnimi koreninami, cepêtec = dvolistni vimenjak ali ceptec = lepi čeveljc, zaščitena gozdna kukavica ali navadna kukavica: Plin.

2. = orchas: Col., Pall.; enako tudi soobl. orchīta -ae, m ali orchītēs -ae, m ali orchītīs -is, f (gr. ὀρχέτης, ὀρχεῖτις): Col., Plin., Ca., Varr., P. F.

priāpiscus -ī, m (gr. πριαπίσκος) bot. navadna kukavica, kukavec: Ap. h.

pīcus -ī, m (prim. skr. pika-ḥ h indijska kukavica, stvnem. speht = nem. Specht, lat. pīca)

1. žolna, detel: O., Plin. — Kot nom. propr. Pīcus -ī, m (Πῖκος) Píkus, latinski bog, Saturnov sin, Latinov ded, ki ga je Kirka spremenila v detla, ker je ni maral: V., O.

2. krilati lev, neko bajeslovno krilato bitje: Pl.