Franja

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

ēventus -ūs, m (ēvenīre)

1. izid, iztek (ugoden ali neugoden), posledica: belli Ci., C., S., bellorum Suet., pugnae C., S., rei C., rerum Cu., ad incertum casum et eventum certus sumptus impenditur Ci., haudquaquam ad spem eventus respondit Ci. ni ustregel pričakovanju, precibus eventum vestris senatus, quem videbitur dabit L. bo rešil, fortunae eventus varii C., sine successu et bono eventu Varr., eventus stultorum magister est L., eventus prosper L., Cu., eventus caeci V., eventus ducis V., duorum militis L. izid boja dveh vojakov, in eventu eius urbis (navala na mesto) positum esse L., eventus laetus sequitur Plin. iun.; z ut: hunc eventum habere, ut … C.; occ.
a) dober izid, uspeh: cui casus eventusque rerum … consiliorum comites fuerant Ci. neuspeh in uspeh, per eventus suos iurat O., utendum eventu T., nec eventus defuit T., nec audaciae eius eventus defuit Iust.
b) konec: (Homerus) semper ad eventum festinat H.; konec življenja, konec kake osebe: impiorum fratrum eventus L., non tamen eventu horum deterritus O., ut … (Iuno) eventūs Hecubam meruisse negaverit illos O.

2. dogodek, pripetljaj: cogitans incertos eventus valetudinis Ci.; occ. sreča (v prvotnem pomenu) = usoda, naključje: ut non queam satis huius eventum fortunamque miserari Ci., ex eventu navium suarum C., qui quosque eventus exciperent C., alicuius eventum speculari C., auditur Decii eventus L.

3. pooseb. Bonus Ēventus Dobra letina poljskih pridelkov, božanstvo rimskih kmetov: Varr., Plin.

extrahō -ere -trāxī -trāctum (po nekaterih -trăctum)

I.

1. izvleči, vleči iz česa, izdreti, potegniti (potegovati) iz česa; abs.: nequitia est ut extrahas mergere (illum) Sen. ph.; z obj.: extrahere ferrum N., telum L., cervices boum ad aratra extrahenda natae Ci., extrahere aquam Pl., materiam, venenum, cucurbitulā, virus, telum forcipe, polypum unco ferramento, infantem Cels., retia Suet., Eutr.; z dat.: spinas extrahere corpori, venena extrahere corpori Plin., anulum sibi deficienti Suet. sneti. Od kod? z abl. (večinoma pesn.): vivum puerum alvo H., extrahe turbā (sc. eum) H. potegni ga iz gneče, extrahere aquam specubus ac puteis Auct. b. Afr., aliquem arundineto Vell.; s praep.: rete ex aqua Pl., telum e corpore Ci., de vulnere telum O., cultrum ex vulnere Lucretiae L., gladium e vulnere Q., velut ab inferis extractus L.; z adv.: inde guttam Cels., aliquem inde Mel.; pren.: Epicurus … ex animis hominum extraxit radicitus religionem Ci. je iztrebil, se ex aliquo malo Ter., ali urbem ex periculis maximis extrahere Ci. oteti iz … , se ac suos omnes extraxit incolumes N. je rešil, extrahere copias ex hibernaculis N. odvesti, secreta mentis Sen. ph. razodeti, odkriti, candidatos Sen. ph. pripomoči jim k častnim službam, aliquem poenae (dat.) Sen. ph. odtegniti, se ab hac vita Sen. ph. Kam?: ex occultis ea (scelera) tenebris in lucem extraxerunt L. so na dan spravili (dali), extrahere aliquem ad honorem L.

2. siloma izvleči, potegniti iz česa: extrahitur domo latitans Oppianicus a Manlio Ci., ex tenebricosa popina consul extractus Ci., extrahere senatores vi in publicum L., aliquem cubili T., ab his extractus e latebra Suet.; pren.: datis vadibus qui rure extractus in urbem est H. ki je prisiljen s kmetov iti v mesto na sodišče, extractus falsis rumoribus Suet. na cesto zvabljen; voj. (sovražnika) zvabiti na kaj, prisiliti k čemu: (hostes) in aciem invitos extraxit L., extractos ad certamen fudit L.

— II.

1. (časovno) zavleči (zavlačevati), odložiti (odlagati), odlašati: res ab adversariis extracta variis calumniis Ci. ep., extrahere obsidionem, certamen diutius, certamen usque ad noctem, proelium prope ad noctem L., extractum bellum est in tertium annum, extrahi rem ex eo anno viderunt L., se tergiversando in adventum eius (collegae) rem extracturum L., extrahere diem de die (dan na dan, dan za dnem) Sen. ph., extrahere has materias in infinitum Q., pugnā in posterum extractā T., quem (somnum) plerumque in diem extrahunt T., ki ga navadno daljšajo do belega dne.

2. (osebe) za nos voditi: Suet., eludi atque extrahi se multitudo putare L., populumque ducesque extrahit incertis Stat.

3. (čas) (po)tratiti: triduum disputationibus, dicendi morā dies, extracto primo noctis tempore C., cum id (= non multum aestatis) facile extrahi posse intellegeret C., ne … sine ullo effectu aestas extraheretur L., extrahere tempus morando, cunctando diem L., biduum Cu., aliquantum temporis Cu., Front., noctem vigiliis Cu.

Mēlicus² 3 v govorici kmetov = Mēdicus médijski: gallina Varr., gallorum genus Col., galli, obbae Plin.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

Silvānus -ī, m (sc. deus; silva) Silván, prastari gozdni in poljski bog, varuh kmetov in čred: Ca., Pl., Ci., V., H., O., Stat., Serv.; pl. Silvānī -ōrum, m Silváni, gozdna in poljska božanstva: O., Lucan. — Kot rimski priimek: Aur.

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.

stercorō -āre -āvī -ātum (stercus)

1. gnojiti, nagnojiti, pognojiti: Ca., Varr., Col., Plin. idr., agrum Ci., hortulos Cn. Matius poet. ap. Prisc. Od tod adj. pt. pf. stercorātus (stercerātus) 3 (po)gnojen: stercorati ali (v jeziku kmetov) stercerati agri M., Cass., loco stercoratissimo Col.; subst. n.: in stercorato Plin. na pognojenem zemljišču, na pognojeni zemlji, in non stercorato Plin. na nepognojenem zemljišču, na nepognojeni zemlji.

2. iztrebiti (iztrebljati), (s)kidati gnoj, (iz)prazniti: latrinas Icti., colluvies stercorata Col. na kup spravljen gnoj, gnojišče, smetišče.

tribūlis -e (tribus)

1. v isto tríbus (okraj, sosesko, srenjo) sodeč, iz iste tríbus (okraja, soseske, srenje) doma: conviva tribulis H. rojak s kmetov; subst. tribūlis -is, m tribúl, sotribušan (sotribuec), sookrajan, sosrenjec: L., Mart., clientes, vicini, tribules Ci.

2. metaf. = gr. δημότης v isti démos (isti okraj, isto okrožje) sodeč, sodémošan, sookrajan: tribulis noster Ter.

tugurium -iī, n (nam. tegurium: tegere?) koča, bajta, koliba, uta, šupa, lopa, starejše pojáta kmetov in poljskih čuvajev s streho, narejeno iz slame, ruše ali trstja in segajočo do tal: parvum L., agreste Val. Max., rusticanum Hier., pauperis tugurī culmen V., in casis tuguriis habitare Varr., tugurio se occultare S. ali se abdere Aur., tugurium ut iam videatur esse illa villa Ci., tugurium canis Ph. pasjica, pasja hišica, pasja uta.