Franja

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.

colōnārius 3 (colōnus) kmetovalski, kmečki, poljedelski: persona Sid., condicio Cod. I.

in-urbānus 3, adv. -ē (in inurbaniter: Aug.) „nemesten“, torej kmečki, kmetski, kmetiški; le metaf. (večinoma za nikalnico)

1. nevljuden, neolikan, surov: non essem tam inurbanus ac paene inhumanus Ci.

2. neokusen, nedostojen, nedovtipen (o zunanjosti in vedenju): habitus non i. Ci., aspectus et habitus oris et gestus non i. Q.; o govoru: non inurbane Stratonicus (ait) Ci., inurbanum dictum H.

pāgānicus 3 (pāgānus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: feriae Varr., in paganico (sc. solo, agro ipd.) na kmetih: Cod. I., paganica (sc. pila) Mart. s puhom napolnjena žoga.

2. malikovalski, neverski, poganski: Eccl.

pāgānus 3 (pāgus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

rūrestris -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, poljski, vaški, rurálen: arva Ap., opus Icti., tibia M.

rūsticānus 3 (rūsticus) poljedelski, kmečki, kmetski, selski, vaški, vaščanski, na podeželju (deželi, kmetih) potekajoč (se odvijajoč), na podeželju (deželi, kmetih) živeč, poljedelce (kmete, kmetovalce, vaščane, (po)dežel(j)ane) zadevajoč, rurálen, rustikálen: Ap. idr., vita Ci. življenje na kmetih (rustica vita = življenje kmetov), rusticanus vir Ci. na kmetih zrasel (vzgojen), si plane fuerit rusticanum Ci., homines rusticani ex municipiis Ci. poljedelci, kmetje, rustica municipia Ci. podeželska mesta, podeželski municipiji, rusticum tugurium Hier. kmetska koča; subst. rūsticānus -ī, m kmet, poljedelec, kmetovalec, vaščan, dežel(j)an, podežel(j)an: Aug.; pl. rūsticānī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, vaščani, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Eutr.

rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)

1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.

2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

colōnātus -ūs, m (colōnus) kmečki stan: Cod. Th.

rūsticitās -ātis, f (rūsticus) kmetijstvo, kmetovalstvo, kmetovanje meton.

1. kmetje, poljedelci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Cod. I.

2. obnašanje kmetovalcev, kmečko vedenje occ.
a) kmečka preprostost, preproščina, odkritosrčnost, odkritost: quae multum adhuc verecundiae, frugalitatis atque etiam rusticitatis antiquae retinet ac servat Plin. iun.
b) kmetavzarstvo, kmetavstvo, nerodnost, okornost, neokretnost, zarobljenost, robatost, surovost, neuglajenost, štoravost, razvada, grda navada (naspr. urbanitas): Plin., Icti. idr., cultus adest nec nostros mansit in annos rusticitas O., verborum atque ipsius etiam soni rusticitate Q., urbanitas dicitur … cui contraria sit rusticitas Q., nam et imperitia et rusticitas et rigor et deformitas adferunt interim frigus Q., ne hospitem aut neglegentiae aut rusticitatis videretur arguere Suet.
c) kmečki (podeželski) izgovor (naglas, akcent): in quo (sc. ore) nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.
d) neprimerna, neumestna sramežljivost (plahost, plahôta, boječnost), neumnost, trapavost, topoglavost, topoumnost: vultus sine rusticitate pudentes O., Sen. ph.

sēmi-agrestis -e (sēmi in agrestis) napol (na pol) kmečki, polkmečki: Maximianus AUR.

sub-agrestis -e (sub in agrestis) nekoliko kmečki, nekoliko ali precej surov, precej grob, precej neotesan, precej neroden, precej okoren: Amm., consilium Ci., subagreste quiddam planeque subrusticum Ci.

sub-rūsticus 3 (sub in rūsticus) nekoliko kmečki, nekoliko pavlihast (telebanski, okoren, neroden, neokreten, nespreten): pudor Ci. ep., sonabat subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., agrestis ac subrusticus sonus Ambr.; adv. subrūsticē: Gell.

amiculum -ī, n (amicīre) ogrinjalo, halja, vrhnje oblačilo, plašč: amicae amictus amiculo Ci., purpureum am. L. kraljevski škrlat, duplex agreste am. N. kmečki plašč iz dvojnega blaga, amiculum abicere, exuere amicula Cu., aureum ei (Iovi Olympio) detraxit amiculum gravi pondere Ci.; feralia amicula Ap. mrtvaški prti; pren.: novissimum homini sapientiam colenti amiculum est gloriae cupido Fr.

crepida -ae, f (iz gr. acc. sg. κρηπῖδα: κρηπίς; sor. lat. carpisculum) grška sandala, opanka, nizek čevelj (podplat z usnjenima stranicama, ki so ju zadrgovali z jermenjem, tako da je bila obuta cela noga): Val. Max., Col., Plin., Suet. idr., Scipionis … cum crepidis in Capitolio statuam videtis Ci., cum pallio crepidisque inambulare in gymnasio L., sapiens crepidas sibi numquam nec soleas fecit H., crepidae carbatinae (καρβατῖναι) Cat. kmečki čevlji iz neustrojenega usnja, astricti crepidis pedes Cu.; preg.: ne sutor supra (ali ultra) crepidam (sc. iudicet) = čevljar naj ostane pri kopitu (prim.: le čevlje sodi naj kopitar F. Prešeren): ne sutor supra crepidam iudicaret, quod et ipsum in proverbium abiit Plin. (prim. Val. Max. VIII, 12, ext. 3).

serrācum -ī, n (kelt. ali ilirska beseda) nekak iz inozemstva v Italijo pripeljan dvokolesen kmečki voz, dvókolésnik za prevažanje oseb in tovorov: SID., cum tibi tota cognatio serraco advehatur CI. AP. Q., portationes eorum non essent, nisi plostrorum seu serracorum per terram, navicularum per aquam inventae essent machinationes VITR. – Soobl. sarrācum -ī, n: impedimentum collocant omne, construunt carros et sarraca crebra disponunt SIS. AP. NON., longa coruscat sarraco veniente abies IUV., cumque ad graminea venerint, in orbiculatam figuram locatis sarracis ferino ritu vescuntur absumptisque pabulis velut carpentis civitates impositas vehunt AMM.; metaf. ozvezdje Voz: illo tempore quo se frigida circumagunt pigri serraca Bootae IUV.