Franja

imprecātiō -ōnis, f (imprecārī) voščitev, voščilo

1. voščitev dobrega, blagoslov: pontificis Hier.

2. voščitev slabega, preklinjanje, zaklinjanje, kletev: Sen. ph., Plin., Vulg.

male-dictum -ī, n (ixpt. male in dīcere) sramotilna beseda, sramotilen govor, čast žaleč (sramotilen) izraz, psovka, žalitev, zmerljivka, kletev, kleveta, v pl. tudi = opravljanje, obrekovanje: O., Pr., Q., Sen. ph., Ap., Suet. idr., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., maledicta in aliquem congerere, conicere, conferre, dicere Ci., aliquem probris et maledictis vexare Ci., maledictis figere aliquem Ci., maledictis aliquem increpare, lacerare S.; occ. zakletev, zakletje, v pl. zakletve: Plin.

(prex, precis), v sg. le dat., acc. in abl., f, nav. pl. precēs -cum, f (gl. pōscō)

1. prošnja, zaprositev, zaprosilo: Pl., Ter., V., O., H. idr., prece humili, magnā Ci., preces adhibere Ci., preces infimae L., omnibus precibus orare (petere) C., Ci. na vse (možne, mogoče) načine prositi; occ. priprošnja: prece Pollucis, Castoris Cat.

2. molitev: in prece totus eram O. ves zatopljen v molitev, iustis precibus deorum mentes placari possunt Ci., in cassum mittere preces L. zastonj moliti.

3. occ.
a) želja: damus alternas accipimusque preces O.
b) (pre)kletev, preklinjanje, prekletstvo, zavdanje: O., Lact. idr., iratae preces H., dirae preces T., omnibus precibus detestari C.

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.