Franja

fossa -ae, f (subst. pt. pf. glag. fodere)

1. jarek, rov: f. vastissima Ci., vallo et fossā cingere Ci., fossam ducere (izkopati) C., L., fossam obducere, praeducere C., deprimere (poglobiti) Hirt., facere, fodere L., percutere Plin. iun., fossas implere L.; pl. o enem jarku (glede na njegov obseg in različna mesta): Pompeiani … crates … propulerunt, ut fossas (jarek na več krajih) transcenderent C.; fossa Cluilia, gl. Cloelius.

2. occ.
a) jama, luknja: Auct. b. Afr., salso suffudit gurgite fossas Lucr., cruor in fossam confusus H., f. patula, sanguinis O., fossa fit ad solidum O., ut haesere caeno fossisque impedimenta T.
b) struga, pretočna struga, grapa, prekopa, potočina: implentur fossae V.
c) prekop, struga, kanal, vodotoč: navigabilis f. T., advecta fossā onera Plin. iun., inchoare fossam ab Averno Ostiam usque Suet. fossa Drusiāna T. = fossae Drusīnae Suet., (glede na pl. gl. zgoraj: ut fossas transcenderent) Druzov prekop.
č) brazda: humili designat moenia fossā V., facta vomere fossa O.

3. meton. mejni jarek, meja: Tert.

4. metaf. = zadnjica nečistnika, ki se pusti spolno zlorabiti: Iuv.

rīvulus (rīvolus) -ī, m (demin. k rīvus)

1. potoček, potočič: rivulus tenuis Varr., rivulus quidam serpens leniter Ap., rivulus proximus Ap., fons rivulis pluribus dispersus Ap., ut sudor ex ea (sc. manu) rivulo laberetur Ap., rivulus Almonis Prud., rivuli aquarum Vulg., rivuli fluminum Vulg.; metaf.: non tenuis rivulus, sed abundatissimus amnis illarum disciplinarum et artium Ci.

2. kanal, (vodo)tok, vod, rov, cev, odvodilo, izvodilo: si plures se quasi rivuli (sc. fistulae) ostendunt Cels., eius (sc. urnulae) orificium non altiuscule levatum in canalem porrectum longo rivulo prominebat Ap.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

specus -ūs, nav. m, pri Varr., Acc. ap. Non., Pac. ap. Fest. in Gell. f, pri V., S. fr., Sil. tudi n (specere)

1. votlina (naravna ali narejena), duplina (duplja, duplo), špilja, jama: Enn. ap. Non., Varr., Cat., Cu., Suet., Amm., Cl. idr., ex opaco specu fons L., quos agor in specus … ? H., specus densus O., specus horrendum V., ipsi (sc. Scythae) in defossis specubus secura sub alta otia agunt terra V., per occultos specus T., altius efossi specus T. predori, quo depressius aestivos specus foderint Sen. ph., gradere ad infernos specus Sen. tr. podzemlje; tako tudi: adsum inferno specu Sen. tr. ali specus invisum caelo Sil.; occ.
a) jarek, (odvodni) kanal, odvódnik, (pokrit) prekop, raka z zapornico, manjša splavnica, vodna riža: Auct. b. Alx., Front., paucos specus Ci. ep., subterranei specus Ci., perducere specus e piscina in mare Varr.
b) (v rudnikih) jašek, preduh: Vitr.
c) (pri obleganju) podkop, (podzemni) rov: fodere specus Vitr. delati podkope, podkopavati.

2. metaf. votlina, globina: alvi Ph., vulneris V. — Soobl. specū -ūs, n: Don., Prisc.; pl. specua M.

Opomba: Dat. in abl. pl. nav. specubus; redko specibus, npr. Senatus consultum ap. Front., Lex vetus ap. Front. — Heterocl. pl. po drugi deklinaciji: speca Ca. fr., altis clausere specis Acc. fr.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

incīlis -e (iz *incīd[i]lis, incīdere) vsekan, vrezan: fossa Cat., Icti. = (subst.) incīle -is, n odvodni (odtočni) jarek, prekop, potočina, odtočni kanal: Cat., Col.; pren.: tamquam in quodam incili iam omnia adhaeserunt Cael. in Ci. ep.

Mesēnē -ēs, f (Μεσήνη) Meséna = „dežela v sredi“, ime večjega dela Babilonije, ki jo je kraljevi kanal južno ob medijskem zidu spremenil v otok: Plin., Amm.

receptāculum -ī, n (receptāre)

1. sprejemališče, sprejemnica, shramba, skladišče, sprava, spravišče, shranjevalnica, hranišče, posoda, zbiralnik, zbiralnica, zbirališče, hranilnik, rezervoar, skladovnica, skladálnica, skládanica: corpus quasi vas est aut animi receptaculum Ci., cibi et potionis receptaculum Ci. (o želodcu); occ.: specus … receptaculum frugibus T., praedae receptaculum Ci. skladišče, cloaca maxima, receptaculum omnium purgamentorum urbis L. odtočni zbiralnik, odvodni kanal, zbiralni kanal za nesnago, „nesnagogon“, „nesnagosplav“, receptaculum Nili T. prekop za odvajanje Nilove vode, odvodni kanal Nila, aquae Icti. zbiralnik, hranilnik, cisterna, vodoshramba, sploh posoda za vodo; poseb. zajetje, skrinja ujemalnica, cevna skrinja, vodojèm (= immissarium): Vitr.; receptaculum avium Col. ptičnica, aquatilium animalium Col. ribnik.

2. zakot(ek), zakotje, skrivališče, pribežališče, zatočišče, zavetje, zavetišče, azil, zbirališče (beguncev): Plin. idr., militum Catilinae Ci., aratorum CI., receptaculum esse classibus nostris Ci., clarorum virorum receptacula Plin. iun. počivališča (o podeželskih posestvih), fugientibus L., fugae L., adversae pugnae L., receptaculo esse hostibus L.; metaf.: (sc. mors) est aeternum nihil sentiendi receptaculum Ci. daje (nudi) zavetje nezavednosti.

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.