Franja

lacerta -ae, f (lacertus nadlaket, lacerta torej = „[kača] ki ima nadlakte, tj. noge, nogata [kača], ali morda „cepetajoča, gibčna [kača]“)

1. kuščarica, kuščar, martinček: Sen. ph., Plin., Mart., seu virides rubum dimovere lacertae H., parvāque minor mensura lacerta est O.; preg.: est aliquid … unius sese dominum fecisse lacertae Iuv. zasesti prostorček, ki bi zadoščal že eni kuščarici.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Ci. ep., Ulp. (Dig.).

lacertus² -ī, m = lacerta -ae, f

1. kuščarica, kuščar, martinček: virides l., squalentia terga lacerti, picti terga (gr. acc.) lacerti V.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Cels., Col., Plin., Mart., Iuv.; heterogen. pl. n.: veribus in foco lacerta tribuit Acc. ap. Non.

saura -ae, f (tuj. σαύρα) kuščar(ica), martinček: antipathes illud quaeritur torchiscili, ungues, taeniae, radiculae, herebae, surculi, saurae inlices, bicodulae hinnientium dulcedines LAEVIUS AP. AP.

stēlliō in stēliō -ōnis, m (stēlla) zvezdasta kuščarica, kuščarica, ki ima na hrbtu zvezdaste lise (Lacerta gecko Linn.), gékon: V., O., Col., Plin.; metaf. o zvijačni, sleparski osebi = kuščar: Ap. Tudi rimski priimek Stēlliō -ōnis, m Stélio(n), npr. C. Afrānius Stellio Gaj Afranij Stelio: L.

basiliscus -ī, m (gr. βασιλίσκος) kuščar bazilisk: Plin., Lucan. idr.

sēps, sēpis, acc. sg. sēpa, acc. pl. sēpas, m, f (tuj. σήψ)

1. séps, neki kuščar, katerega pik povzroča gnitje pičenega uda: PLIN., LUCAN., AUS.

2. neka žuželka, menda prašiček, kačji hlapec: PLIN.