Franja

Zadetki iskanja

  • cabāllīnus 3 (cabāllus) konjski: caro, dentes Plin., fons Pers. konjski studenec, šalj. = Hippocrene.
  • canthērīnus 3 (canthērius) ki se tiče skopljenega konja, konjski: antherino ritu Pl., hordeum Col. ječmen za konje, lapathum (= rumex) Plin.
  • equārius 3 (equus) konjski: medicus Val. Max.; subst. equāria -ae, f kobilarna, žrebčarna: Varr.
  • equīnus 3 (equus) od konja, konjski: Val. Fl., Plin., lac Varr., saeta Ci. konjska dlaka, žima, nervus V. tetiva iz konjske žime, sanguis, cervix, cauda H., iuba O., pedes (kopita) O., crista (rep) V., pullum Q., pecus Varr., Vop., Amm. čreda konj, konji; pesn.: fidis ope equina O. zaupaš hitrosti konj.
  • hippius 3 (gr. ἵππιος) konjski, konjeniški (lat. equester): Neptunus P. F., Argos Hippium, gl. Argos konjerodni; kot subst. masc. = hippe͡us: Serv.
  • phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

    1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

    2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

    3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.
  • agāsō -ōnis, m (agere) konjar, konjski hlapec, hlevar: duo equi phalerati cum agasonibus L., accepti ab agasonibus equi Cu.; tudi mezgar: Ap., mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis agasones... imponit L.; zaničlj. = sluga neroda (ki bi bolj sodil v hlev kakor za strežbo pri mizi): patinam si frangat agaso H., hic Damast non tressis agaso Pers.
  • anabasis, acc. -im, f (gr. ἀνάβασις) bot. njivska preslica, konjski rep: Plin.
  • antella -ae, f (ante) konjski oprsni jermen: Isid.
  • cālō -ōnis, m

    1. pratežar, tovornik, trenski vojak, vojak pri vojaškem pratežu; calones praedandi causā egressi C., caput Galbae per lixas calonesque suffixum T., calones militum servi dicti, quia ligneas clavas gerebant, quae Graeci κᾶλα vocant P. F.

    2. konjski hlapec, konjar(ček): plures calones atque caballi pascendi H.

    3. svobodni sluga: Ci., Sen. ph.
  • eporediae -ārum, m (kelt.) izvrstni konjski krotilci: eporedias Galli bonos equorum domitores vocant Plin.
  • equīle -is, n (equus) konják, konjski hlev: Ca., Varr., Suet.
  • equisaetum (equisētum) -ī, n (equus in saeta, sēta) bot. konjski rep, njivska preslica: Plin., Ap. h. — Soobl. equisaetis (equisētis) -is, f: Plin. in equisēta -ae, f: Ap. h.
  • equisō -ōnis, m (equus) konjski hlapec, konjar: Varr. ap. Non., Val. Max., Ap.; pren.: nautici equisones Varr. ap. Non. brodniki.
  • hippocomus -ī, m (gr. ἱπποκόμος) konjski hlapec, konjar: Cod. Th.
  • hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

    1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

    2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

    3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.
  • hippomarathrum -ī, n (gr. ἱππομάραϑρον) konjski koprc, — komorač: Plin.
  • hippophobas -adis, acc. -ada, f (gr. ἱππόφοβάς) hipofobada = „konjski strah“, bot. rastlina, ki se je baje konji bojijo (od tod njeno grško ime), imenovana tudi Achaemenis (gl. Achaemenēs): Plin.
  • muscārius 3 (musca) mušji: arancus Pl. mušji pajek, pajek muholovec, clavis Vitr. širokoglav žebelj; subst. muscārium -iī, n

    1. nekak muhalnik, muholovec, ki je hkrati nadomeščal našo krtačo za obleko; za to so uporabljali pavove, volovje in konjske repe: Petr., Mart., od tod muscarium = konjski rep: Veg.

    2. metaf. kobúl: Plin.
  • oestrus -ī, m (gr. οἶστρος)

    1. konjski obad, brencelj (čisto lat. asilus): V., Plin.

    2. metaf.
    a) preroška ali pesniška navdahnjenost (navdušenost), pesniški navdih, pesniško navdušenje: Pierius Stat., Iuv.
    b) poltena besnost: libidinis Hier.
Število zadetkov: 35