Franja

benedictiō -ōnis, f (benedīcere)

1. hvaljenje, slavljenje, veličanje: Ap., Eccl.

2. blagoslov: Eccl.; met. = posvečena stvar: benedictio crucis Paul. Nol. košček svetega križa.

dicātiō -ōnis, f (dicāre)

1. slovesna izjava (prisega), da hoče kdo pripadati kaki (drugi) državi, sprejem med državljane, udomačitev: Ci.

2. hvaljenje: Cod. Th.; met. (kot naslov) prečastitost: tua pozni Icti. in Eccl. Tvoja (Vaša) prečastitost, Prečastiti.

laudātio -ōnis, f (laudare)

1. hvaljenje, (po)hvala, slavospev, pohvalni govor, hvalnica: l. tua Ci. ki jo ti daješ, sic adulescentīs simulata laudatione recuperavit N.; pl. laudationes (po)hvale (naspr. obiurgationes) Sen. ph.; s subjektnim gen.: l. hominis turpissimi Ci. (po drugih collaudatio); pl. modulatae laudationes hvalospevi, slavospevi: captus … modulatis Alexandrinorum laudationibus Suet.; z objektnim gen.: laudatio eorum Ci.

2. occ.
a) pohvalno pričevanje o kom na sodišču, zagóvoren (obrambni) govor, zagovor pred sodiščem: gravissima atque ornatissima l. Ci., quae est ista laudatio? Ci., laudationem falsam esse dicebat Ci.; s celotnim izrazom: l. iudicialis Suet.
b) hval(il)ni govor v čast pokojnikov, hvalnica na čast pokojnikom, pogrebni govor: exsequiae, pompa, laudatio Ci., laudationis loco consul Antonius per praeconem pronuntiavit senatus consultum, quo … Suet.; popolnoma: l. funebris: Ci., Sen. rh., Q., v pl.: Plin. iun.; z objektnim gen.: non nullae mortuorum laudationes Ci., laudatio mortui L., ut earum (sc. matronarum) sicut virorum post mortem sollemnis laudatio esset L.
c) zahvala, zahvalno poročilo, tj. ugodno poročilo o delu namestnika, ki so ga preb. rim. provinc vsako leto (navad. februarja) pošiljali rim. senatu: homini alienissimo a civitatibus laudationes per vim et metum comparare Ci., tum eos hortatus sum, … ut illam laudationem, quam se vi atque metu coactos … decresse dicebant, tollerent Ci.

praedicātiō -ōnis, f (praedicāre)

1. (javno) oznanj(ev)anje, oklic(evanje), naznanj(ev)anje, razglaš(ev)anje, (javni) razglas (oglas), (javno) naznanilo (sporočilo, obvestilo): praeconi luctuosam praedicationem futuram puto Ci., mandata praedicatio Ap.

2. metaf.
a) oznanjevanje (evangelija): Lact.
b) α) izpóved, izpovédba: nefariae societatis Ci. izpoved o zločinski (brezbožni) zvezi (zavezništvu). β) trditev: Ciceronis Lact., decem praedicationes M.
c) proslavljanje, hvaljenje, slavljenje, (po)hvala, proslavitev, počastitev, slava, priznanje: Pl., Plin., Plin. iun., Fl. idr., mea vestrorum beneficiorum praedicatio Ci.

vēnditātiō -ōnis, f (vēnditāre) ponujanje naprodaj (v prodajo), prodajanje; od tod pren. hvalisanje, hvaljenje, bahanje, širokoustenje, postavljanje, postavljaštvo, starejše velikačenje: a multis virtus … venditatio quaedam et ostentatio esse dicitur Ci., quae sine venditatione … fiunt Ci. ne da bi zbujalo pozornost, ne da bi pritegovalo poglede.

ēlevātiō -ōnis, f (ēlevāre)

1. vzdigovanje: manuum Vulg.

2. pren.
a) gram. povzdig (gr. ἄρσις): vocis M., Isid.
b) ret. ironično hvaljenje, povzdigovanje, porog: Q., M.