Franja

Zadetki iskanja

  • eho, interj., vzklik vzbujanja pozornosti: he! ej! čuj(eš)! Pred voc.: eho tu, eho tu, quin cavisti? Pl., eho, Pseudole, i, gladium adfer Pl.; pred stavkom: eho, non tu dixisti? Pl.; okrepljeno: ehodum, bone vir, quid ais? Ter.
  • ēia (hēia) (gr. εἷα) interj.

    1. v vzpodbudo: he! no! le! hajdi! daj (dajte)!: hostis adest eia V., eia age rumpe moras! V., eia hoc fac, quod iubet soror Pl., eia ne prior officio quisquam respondeat, urgue H.; karajoče: eia, haud ita est res Pl.

    2. kot vzklik radostnega začudenja = ej, dete! kaj še?: eia, hoc est melle dulcius Pl., heia vero, inquit, geram moram vobis Ci.
  • agnos -ī, f ( in ἡ ἄγνος) lat. vitex, konopljika: Plin.
  • Alabanda -ae, f: Plin. in Alabanda -ōrum, n: L., Iuv. (ἡ Ἀλάβανδα in τα Ἀλάβανδα) Alabanda (gen. -e) ali Alabande (gen. Alaband), trgovsko mesto v Kariji, vzhodno od Mileta; njegov po božje čaščeni heros eponymos Alabandus -ī, m Alaband, sin Evipa in Kaliroje: Ci. Od tod subst. Alabande͡us -eos, m (Ἀλαβανδεύς) Alabanjan = rojen v Alabandah: Ci., Vitr.; nom. pl. Alabandīs (Ἀλαβανδεῖς), acc. -eas, Alabanjani, preb. Alaband: Ci., Vitr.; adj. Alabandēnsis -e alabandski, iz Alaband: Ci.; subst. pl. Alabandēnsēs -ium, m Alabanjani, preb. Alaband: Ci., L.
  • alphabētum -ī, n (gr. in ἡ ἀλφάβητος) alfabet, abeceda: Eccl.
  • ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod

    1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.

    2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.

    3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.
  • Andros (Andrus) -ī, f Ander,

    1. (ἡ Ἄνδρος), najsevernejši otok v Kikladih (še zdaj Andros) z istoimenskim mestom, ki je imelo Bakhovo svetišče: Ter., L., O. Od tod adj. Andrius 3 (Ἄνδριος) andrski, z Andra: Ter.; subst. Andria -ae, f Andrijka, Deklica z Andra, naslov Terencijeve komedije: Ter.

    2. otok med Britanijo in Irsko: Plin.
  • Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

    1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
    a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
    b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
    c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

    2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

    3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

    4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.
  • apostrophos (apostrophus), -ī, f (gr. ἡ ἀπόστροφος) apostrof, opuščaj: slovničarji.
  • ardaliō (ardelio) -ōnis, m (gr. ἡ ἄρδα nesnaga, ἄρδαλος = ὁ μὴ καϑαρῶς ζῶν) brezdelnež: Mart., ardalionum natio multa agendo nihil agens Ph.
  • atomus 3 (gr. ἄτομος nerezljiv) ne(raz)deljiv: tus Plin.; subst.

    1. atomus, f (sc. pars, ἡ ἄτομος, sc. ὕλη) pri Demokritu in Epikuru najmanjši, nedeljivi delec kake snovi, nedeljivo pratelesce, atom: Vitr., Lact., Isid., atomos, quas appellat Democritus, id est corpora individua Ci., atomi, quae cohaerescunt inter se Ci.

    2. atomum -ī, n malo časa, hip, trenutek, le v abl. in atomo (= ἐν ἀτόμῳ) v hipu, kot bi trenil: Tert.
  • aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

    1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

    2. occ.
    a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
    b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.
  • Bostra -ae, f (ἡ Βόστρα) Bostra, po Trajanu glav. mesto rim. pokrajine Arabije: Amm. Soobl. Bosra (Bozra) Bosra, Bozra: Vulg. ō— Od tod adj. Bostrēnus 3 (Βοστρηνός) bostrski, iz Bostre, kot subst. masc. Bostran: Ci. ep.
  • camēlus -ī, m in f (gr. () κάμηλος, iz semit.) kamela, velblod (tudi dromedar): Varr., Ci., Plin. idr., cameli, quos dromedas appellant L., pecuniam regis DC muli et CCC cameli vehebant Cu.
  • canēphoros (Canēphoros) -ī, f (ἡ κανηφόρος) košek noseča, v pl. Canēphoroe Kanefore, device, ki so ob gr. praznikih na glavi nosile košarice z darovi za žrtvovanje bogovom; le kot kipi: aënea duo... signa... virginali habitu..., Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant; Canephoroe ipsae vocabantur Ci., canephoros eiusdem (Scopae) Plin., (Praxiteles) fecit... canephoram (heterocl.) Plin.
  • carbasus -ī, f in (heterocl. pl.) carbasa -ōrum, n (gr. ἡ κάρπασος, τὰ κάρπασα bombaž) bombaž, bombaževina, bombažna tkanina, muslin: Cat., Plin., corpora usque ad pedes carbaso velant Cu., carbasa Cu. obleka iz muslina; pesn. tkanina, tanko platno, prtenina; kot oblačilo: eum velabat carbasus V., carbasus alba Pr.; v pl.: Lucan., Stat. idr., obstrusaque carbasa pullo Naides... habuere O. (gl. pullus 3., candentis carbasa lini Val. Fl.; jadro, jadrovina: inflatur carbasus austro V., praebebis carbasa ventis O., venturis conponere carbasa ventis Lucan., subducere carbasa O. ali carbasa substringere Mart.; pregrinjalo v gledališču: carbasus intenta theatris Lucr.; platno za knjige: custos Romani carbasus aevi Cl. (o Sibilinih knjigah). — Adj.: carbasa lina Pr. batistast muslin.

    Opomba: Carbasus, m: Val. Max., Prud., Amm.
  • cemos -ī, f (gr. ἡ κῆμος) kem, rastl., ki so jo uprabljali v čarodejne namene: Plin.
  • Coelē Syria, acc. Coelēn Syriam, abl. Coelē Syriā (ἡ κοίλη Συρία) Kelesirija, kotlinasta pokrajina med Libanonom in Antilibanonom: L., ista Syria Coelē: Ulp. (Dig.), tudi samo Coelē Kela: Mel., Plin.; potem sploh zahodna Sirija: Cu.
  • coenotēta -ae, f (iz ἡ κοινότης, ητος) skupna lastnost, podobnost, sorodnost: Cael.
  • Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

    1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

    2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.