Franja

iugōsus 3 (iugum) gorat: silva O.

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

montuōsus in pesn. montōsus 3 (mōns) gorat, hribovit: regio aspera et montuosa Ci., loca m. (naspr. campi) Varr., (sc. loci) plani an montuosi Ci., montosae Nersae V., montuosus frutex Plin.; subst. montuōsa -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: montuosa Ciliciae Plin.

saltuōsus 3 (saltus²) poln gozdnih drag, gorat, gorovít, gozdnat, gozdovít: regio N., loca S., L., loci T., convalles PLIN., tramites AMM.