Franja

olenticētum -ī, n (olēre) smradišče, gnojnica; pren.: nocens lingua mendaciorum et amaritudinum praeministra semper in fetutinis et olenticetis suis iaceat Ap.

tābēs -is, f (prim. tābeō)

1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.

2. meton.
a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.

3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor.

tābum -ī, n = tābēs (gl. tābeō)

1. gnojna tekočina, gnoj, gnojnica, gnojevka, razkrajajoča se kri, sokrvica: T. idr., saxa spargens tabo, sanie et sanguine atro Enn. ap. Ci., protinus Invidiae nigro squalentia tabo tecta petit O., terram tabo maculant V., munus tabo imbutum H., manant penetralia tabo O., infecta tabo humus T., expressum dentibus tabum Q., stillantis tabi sanies Lucan., tabum fluente volneris dextra excipit Sen. tr.; pesn. vsaka podobna tekočina: Sidonio rubescere tabo (o krvi škrlatnih polžev) Stat.

2. meton. kužna (nalezljiva) bolezen, kuga, strup, starejše hudína, kužni otrov: corpora affecta tabo L. okužena, turpi dilapsa cadavera tabo (po novejših izdajah tabe) V.

nautea -ae, f (izpos. at. ναυτία, jon. ναυσία)

1. morska bolezen, bljuvanje: Pl. ap. Fest.

2. = sentīna smrdljiva voda na dnu ladje, ladijska gnojnica: Pl.

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.