Franja

condemnātiō -ōnis, f (condemnāre)

1. obsodba: condemnationem facere Icti. obsoditi ali povzročiti, da obsodijo, condemnationem pati Icti. obsojen biti.

2. met. prisojena kazen, globa: Icti.

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

multa (mulcta), star. molta -ae, f (osk. (po P. F., prim. multam), samnitska (po Varr. ap. Gell.) ali umbr. (prim. motar) beseda) kazen v lastnini za poravnavo storjene škode

1. v starejši dobi v živini: Romulus plebem multae dictione ovium et boum coërcebat Ci., cum pecore diceretur multa Varr., unam ovem multam dico Gell. (staro ustaljeno sodno besedilo), equorum pecorumque numero multantur; pars multae regi vel civitati, pars ipsi, qui vindicatur, vel propinquis eius exsolvitur T. (o Germanih).

2. pozneje kazen v denarju, denarna kazen, globa: multa quingentum milium aeris L., multam dicere Ci., L. globo naložiti (nalagati), določiti (določati), odmeriti (odmerjati), multam petere ali irrogare Ci. svetovati, da se kaznjenec kaznuje z globo, certare multam L. pričkati se o tem, ali naj se naložena globa plača ali ne; tako tudi multae certatio Ci., multam committere Ci. ali subire O. globi zapasti, multa praesens (vojna odškodnina v gotovini) quinquaginta milium aeris in singulas civitates proposita L.

3. metaf. sploh kazen, izguba: haec ei multa esto: vino viginti dies ut careat Pl., gravis multa praedibus Valerianis Ci. ep.

multātīcius 3 (multa) globen, kazenski: argentum L., pecunia L. globa.; subst. multātīcia -ae, f (sc. pecunia) globa: Plin.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

linguārium -iī, n (lingua) šalj. jezičnina = globa za nepremišljen govor: Sen. ph.

octuplus 3 (izpos. gr. ὀκταπλοῦς; prim. triplus) osmeren, osemkraten: pars Ci.; subst. octuplum -ī, n (gr. ὀκταπλοῦν) osemkratnik, poseb. kot kazen (globa): poena octupli Ci. osemkratna kazen (globa), damnari octupli Ci., octupli iudicium dare Ci., in octuplum iudicium Ci. obsodba na osemkratno kazen (globo).

quadru-plus 3 (quattuor in kor. *pel, prim. duplus) štirikraten, četveren (četvernat): numerus Macr., strena Suet., pretium Ap. — Od tod subst. quadruplum -ī, n štirikratnik, četverina: pulmo quadruplo maior Plin., quadruplum eius cervis tribuere Plin.; poseb. kot odškodnina, globa, četverina = štirikratna (četverna) vsota, štirikratni znesek: feneratorem condemnare quadrupli Ca., tarditatem solvendi dupli vel etiam quadrupli irrogatione multare Plin. iun., actio quadrupli Icti., quadrupli poena Ulp., fur quadruplum solvat Q., iudicium dare in quadruplum Ci. quadruplo condemnari Ci. — Razširjena soobl. quadrupuli Pl. (Truc. 734, po nekaterih izdajah).