saltus2 -ūs, m
1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.
2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.
3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m2: VARR.
4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.
Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.