Franja

strūctor -ōris, m (struere)

1. graditelj, stavbar, poseb. zidar, tesar: Dig., Cod. I. idr., res agebatur multis structoribus Ci.; metaf.: structor orationis huius Ap. avtor, ustvarjalec, pisec.

2.
a) obedni redar (reditelj), vodja in nadzornik sužnjev, ki so stregli pri obedih (pojedinah), sicer tudi sam suženj: Petr., Iuv., Mart., Lamp., Serv.
b) structor capillaturae lasničar, frizer: Tert.

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.

concinnātor -ōris, m (concinnāre)

1. urejevalec, urednik: capitum et capillorum Col. frizer.

2. pren.
a) govornik po vseh pravilih govorniške umetnosti: Aus.
b) začetnik, iznajditelj, izumitelj: Arn., Sid., causarum Ulp. (Dig.).