Aeacus -ī, acc. -on (O.), m (Αἰακός) Ajak, sin Jupitra in Nimfe Ajgine, kralj Ajgine, po smrti eden od treh sodnikov v podzemlju: Ci., H., O., Pr. idr. Od tod patronim: Aeacidēs -ae, voc. Aeacidā: Enn. ap. Ci., O., Aeacidē: O., gen. pl.: Aeacidārum: Enn. ap. Ci., Iust., Aeacidûm: Val. Fl., Sil., m (Αίακίδης) Ajakid, Ajakov potomec:
1. njegovi sinovi Pelej (Peleus), Fok (Focus), Telamon: O.
2. Pelejev sin Ahil: V. in Ahilov sin Pir (Pyrrhus): V., O.
3. ker so mak. kralji izvajali svoj rod od Ahila, tudi Perzej (Perseus), mak. kralj: V., Sil.
4. Pir (Pyrrhus), epirski kralj, ki se je imel za potomca Ahilovega sina Pira: Enn. ap. Ci.
5. pl. Aeacidae -ārum (-ûm), m Ajakidi: Ci. idr.; tudi Ajakova vojska: O. — Od tod adj.
1. Aeacidēïus 3 (Αἰακιδήιος) Ajakidom pripadajoč (gen. pl.): regna O. kjer vladajo Ajakidi = otok Ajgina.
2. Aeacidīnus 3 Ajakida (Ahila) dostojen: minae Pl.
3. Aeacius 3 ajaški: flos Col. poet. hijacinta.