Franja

dēmocratīa -ae, f (gr. δημοκρατία) vladavina ljudstva, demokracija: Serv.

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

potentia¹ -ae, f (potēns)

1.
a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

2.
a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.