Franja

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

complēmentum -ī, n (complēre) dopolnilo, le pren.: quasi complementa numerorum Ci., quod (maiestatis crimen) tum omnium accusationum complementum erat T. kar je takrat vsaki obtožbi šele dajalo pravo moč, c. accusationis Cod. Th.

scabellum (scabillum) -ī, n (iz *skahb-nolom, demin. scamnum)

1. nizka klop(i)ca, majhen podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, pručica, stolček: CA., VARR., Q.

2. metaf. = κρούπεζα, κρουπέζιον taktni podplat = koturnu podoben lesen podplat, s katerim so udarjali takt piskači, ki so spremljali mimične plese na odru: magno tibiarum et scabellorum crepitu SUET., crepitus scabillorum ARN., scabillorum concrepationibus sonoris AUG.; s takim podplatom se je v gledališčih dajalo tudi znamenje za spuščanje ali dviganje zastora ob začetku in koncu iger: deinde scabilla concrepant, aulaeum tollitur CI.