Franja

cēnsītiō -ōnis, f (cēnsēre) po cenitvi imetja določen davek: Front.

il-lātiō (in-lātiō) -ōnis, f (īnferre) vnos, donašanje v raznih pomenih

1. pokop: mortui Ulp. (Dig.)

2. donos, in sicer
a) dajanje davka, davek: Cass., ill. tributorum Cod. Th.
b) žrtvovanje: sanguinis et cruoris Arn.

3. metaf. prizadevanje, povzročitev, vcepitev: ipsa huius falsitatis illatio sive, ut expressius dicatur, impressio Aug.

indictiōnālis -e (indictiō) davek ali naklado zadevajoč: augmentum Amm. povišanje davkov.

intribūtiō -ōnis, f (intribuere) prispevek, davek, donos, prinos, donesek: Paul.; occ.: stvarno (realno) breme, s katerim je obremenjeno kako zemljišče: Ulp. (Dig.), Paul.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

portōrium -iī, n (portus, prim. portitor1)

1. pristanina, pristaniška (pristanska, luška) carina, mostnina, izvoznina, uvoznina, (pre)voznina, sploh (prevozniška, transportna) carina, mitnina, davek, prispevek, dajatev, taksa, pristojbina: Suet., Icti., ego pol istum portitorem privabo portorio Pl., solutu[m]st portitori iam portorium Pl., ego illud minus nilo exigor portorium Caecil., facit idem quod illi qui inscriptum e portu exportant clanculum, ne portorium dent Luc. fr., vectigal ac portorium Dyrrachinorum totum Ci., certum portorium imponere Ci., portorium exigere Ci., portorium locare (naspr. conducere) Ci., complures res exportare sine portorio Ci., portoria Italia tollere Ci., p. circumvectionis Ci. krošnjarski davek, krošnjarina, portoria maritima L., portoriisque et tributo plebes liberata L., portoria quae vellent terra marique caperent L., portoria ac vectigalia instituere L., compluris annos portoria reliquaque omnia Haeduorum vectigalia parvo pretio redempta (v zakupu) habere C., erant omnibus ostiis Nili custodiae exigendi portorii causa dispositae naves veteres Auct. b. Alx., nova portoria constituere Vell., invidere portoria quadruplatoribus Sid.

3. brodnina, (pre)voznina: nec mora, cum ad flumen mortuum venies, cui praefectus Charon, protenus expetens portorium Ap.

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

tribūtum -ī, n (tribuere)

1. tribút, davek, davščina, dača, dác (dàc), dán(j): tributum imperare L., populo tributum indicere L., tributum conferre, facere, pendere Ci., civitates acerbissimis tributis liberavi Ci., neque quies gentium sine armis (vojakov) neque arma sine stipendiis (mezde) neque stipendia sine tributis haberi queunt T., in Galliā plerique magnitudine tributorum premuntur C., Cotini tributa patiuntur (prenašajo, si dajo naložiti), partem tributorum Sarmatae, partem Quadi imponunt T., tributum annuum T., tributum capitis Icti. glavarina, davek po glavi (osebi), tributum in capita singula servorum ac liberorum imponere C.; pesn. tributum lamentabile (o otrocih, ki so jih pošiljali Minotavru) O.

2. metaf.
a) dar, darilo: Saturnalicium Mart., praestare tributa clientes cogimur Iuv., arbor fert tributa domino O., tributum poscebat Regulus umbrā Stat.
b) prispevek, znesek, nabírka, nabíra (starejše skladek) (v zasebne namene): Icti.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

assiduus (adsiduus) 3 (as-, adsidēre)

1. „neprestano kje sedeč“ = nastanjen, udomačen; nav. kot subst. assiduus -ī, m v času Servijeve ustave drž.pr. = nastanjen (in zato imovit) in davek plačujoč državljan, državljan davkoplačevalec, davčni zavezanec, večinoma v pl. assiduī državljani višjih, premožnejših, obdavčenih razredov (naspr. proletarii): Pl., Varr., Q. idr., qui (Servius) cum locupletīs assiduos appellasset Ci., cum lex assiduo vindicem assiduum esse iubeat Ci.; pren. popolnoma veljaven: classicus assiduusque aliquis scriptor, non proletarius Gell.

2. pren. „neprestano pri (ob) čem sedeč“ =
a) trajno kje bivajoč, navzoč, prisostvujoč, pogosto se kje kažoč, stalen: O., Vell., audivi Romae esse hominem et fuisse adsiduum Ci. ep. navadno, ruri adsiduum semper vivere Ci., alter... adsiduus in oculis hominum fuerat L. se je bil vedno kazal, flamen Iovi adsiduus L., assiduus circa scholas Suet. pridno šole pohajajoč; poseb. o stalnih spremljevalcih kandidatov za častne službe in oblastnikov: assidua assectatorum copia Q. Ci., ass. comitatus Q., mecum fuit adsiduus praetore me Ci. ep. vedno je bil z menoj; v slabem pomenu: urbani adsidui cives, quos scurras vocant Pl. meščansko olikani in vsiljivi državljani.
b) vztrajen, priden, marljiv, prizadeven, delaven: boni adsiduique domini Ci., suos liberos adsiduos agricolas esse cupiunt Ci., ads. accusator, flagitator Ci., custos L., Veiens hostis, adsiduus magis quam gravis L., ita enim sunt assiduiores (canes) Varr.
c) (o rečeh) trajen, neprestan, neprenehen, nepretrgan, često se ponavljajoč: labor, fletus, maeror Ci., adsidui cotidianique sermones Ci., Hannibal... assiduis patris obtestationibus eo est perductus, ut... N., ads. deorum cura L., ver ads. V., ass. noctes H., assidua rapitur vertigine caelum O., ass. consuetudo Q., ass. tranquillitas, ass. damna, assiduae adulationes T., vasa aurea assiduissimi usus Suet. — Adv.

1. assiduē (adsiduē) trajno, neprestano, neprenehoma, vedno, zopet in zopet, često: voces, quas audio ads. Ci., ads. veniebat V., adsiduissime mecum fuit Dionysius Magnes Ci.

2. assiduō (adsiduō) = assiduē: Pl., Luc., Plin., Ap., Icti.

aurārius 3 (aurum) ki se zlata tiče, ki k zlatu spada, zlat(én): negotium Pl. nabava zlata (denarja), statera Varr. ap. Non. tehtnica za zlato, metalla Plin., Iust. zlate kovine, fornax Plin. za zlato, pensitatio pozni Icti. nekakšen „trgovinski“ ali „obrtni davek v zlatu“, canon pozni Icti. pravilnik, po katerem se je ta davek plačeval, susceptor pozni Icti. pobiralec tega davka. Od tod subst.

1. aurāria -ae, f
a) (sc. fodīna) zlati rudnik, rudnik zlata, zlatnik, zlatorov: T.
b) nekakšen trgovinski ali obrtni davek v zlatu: Cass., Cod. Th.

canōn -onis, acc. -ona, m (gr. κανών)

1. pravilo, vodilo: Plin., Aus.

2. kancela vodnih orgel: Vitr.

3. vsakoletni stalni davek v ces. dobi: Lamp., Aurelius ap. Vop., Cod. th.

4. seznam vseh knjig stare in nove zaveze, napisanih po božjem razodetju ali božjem navdihu, kanon: Aug., Isid.

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

columnārius 3 (columna) stebrski, stebrn: atria (dvorane) Amm. — Od tod subst.

1. columnāriī -ōrum, m malopridneži ali ničvredna sodrga, ki se je potikala po forumu okrog Menijevega stebra (gl. columna): Caelius ap. Ci. ep.

2. columnārium -iī, n (sc. vectigal) davek na stebre, stebrnina: Ci.

ducentēsimus 3, num. ord. (ducentī) dvestoti; od tod subst. ducentēsima -ae, f (sc. pars) dvestoti del, dvestotina, polodstotni davek: T., Suet.

fiscus -ī, m (iz *bhid-seos, morda sor. s fidēlia)

I. košara, jerbas: Col. —

II. occ.

1. košara za denar, blagajna: Val. Max., Sen. ph., T., reperiebam fiscos complurīs cum pecunia ad eum esse translatos Ci., mulus ferebat fiscos cum pecunia Ph.; meton. = denar: fiscus in arca Iuv.

2. v demokratski ureditvi = aerarium, državna blagajna, drž. denar(ji): Eutr., quaternos HS, quos mihi senatus … ex aerario dedit, … in cistam transferam de fisco Ci.

3. za časa cesarjev (naspr. drž. blagajni) cesarska zasebna blagajna, cesarski zaklad, cesarski dohodki, fisk(us): Sen. ph., Suet., Isid., qui maris Rubri vectigalia a fisco redemerat Plin., redigeretur praeda in fiscum T., bona petita in fiscum T. ki naj bi se zaplenila fisku v prid, Otho … fiscum suum vacationes annuas exsoluturum promisit T., locupletabant et fiscum et aerarium Plin. iun.; tudi = davek, ki je šel v fisk: Iudaicus f. Suet.

glēbātiō -ōnis, f (glēba) zemljarina, zemljiški davek: COD. TH.

indictiō -ōnis, f (indīcere)

1. napoved, oglas: i. funeris Fest., belli Fl.

2. occ.
a) napoved, naložitev (opravil in dajatev) davščine: operarum muneris Icti.; meton. (naloženi) izredni davek, naklada: Plin. iun., Lact. idr.
b) doba 15 let v štetju časa: Cod. Th.

iugātiō -ōnis, f (iugāre)

1. privezovanje trt na brajde: Ci., Varr.

2. zemljiški davek, ki se je pobiral od enega orala (iugum): Cod. I., Cod. Th.

lūcar -āris, n (lūcus) sprva gozdnina, gozdni davek (= pristojbina za izkoriščanje gozda = dohodki od državnih gozdov, logov): lucar appellatur aes, quod ex lucis captatur P. F.; pozneje so to gozdnino namenjali za plače gledaliških igralcev; od tod lucar meton. = igralska plača, plača za (gledališke) igralce: T., Tert.