vorāgō -inis, f (vorāre)
1. (na suhem) žrelo, brezno (brezdno), prepad, soteska, (skoraj) brezdanja, vse požirajoča glob(oč)ina: forum medium ferme specu vasto conlapsum … dicitur neque eam voraginem coniectu terrae … expleri potuisse L., voragines lacunasque Cu., currus inluvie ac voraginibus haerebant Cu. v grezi, globoki kakor prepad = v blatu, globokem kakor prepad, ingens vorago aperit fauces V.
2. (v vodi) vrtinec, krnica, tolmun, „cmrk“, (starejše smrk, suček), vodna troba, vodna vrtavka, vrtulja, glob(oč)ina: Cat. idr., submersus equus voraginibus Ci., per praealtas fluvii ac profundas voragines L., turbidus hic caeno vastaque voragine gurges aestuat V. neizmerne globine; pren.: explicet se Cotta, si potest, ex hac voragine Lact.
3. metaf. žrelo, brezno, prepad: ventris O., vitiorum Ci., avaritia … manifestae praedae avidissima vorago Val. Max., mensarum voragines Amm. požrešnost (požreševanje) pri pojedinah; o osebah: gurges ac vorago patrimoni Ci. zapijalec (žlampač) in požiralec, vos, geminae voragines … rei publicae Ci. požiralca, pogubitelja.