Franja

Cārica, cārica, Cāricus, gl. Cār.

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.