Franja

āsser -eris, m letva, prekla, (debel) drog, platica, podnica, bruno: Pl., C., L. idr.; nosilni drog: Mart., Iuv., Suet.

solea -ae, f (solum)

1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg.

tīgnum -ī, n (morda iz *tegnom, po drugi (manj verjetni) teoriji iz *teksnom (k tegere) = krovni les)

1. tesarski (stavbni) les (material): G. (Dig.), Ulp. (Dig.).

2. hlod, bruno, greda, lega, tram ipd.: Pl. idr., tigna duo transversa iniecerunt C. prečnika, tigna trabesque Lucr. podolžniki in prečniki, tigna cava Pr. plovila, capita tignorum extrema C., superficies tignaque, tigna ambusta L., tigna bina sesquipedalia paulum ab imo praeacuta C., modicis instravit pulpita tignis H., revulsa ingenti ruinā tigna sonuerunt Sen. ph.

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

alnus -ī, f

1. jelša: viridis V., longa O., alnus proxima aquae nascitur Isid.; alnus nigra Plin. krhlikovec, pasja češnja.

2. pesn. met.
a) jelševo bruno (za most na ladjah): Lucan.
b) plovilo (čoln, ladja) iz jelševine: Lucan., Sen. tr., Cl., tunc alnos primum fluvii sensere cavatas V.

tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

2. metaf.
a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.

trānstrum -ī, n (trāns)

1. prečnik, prečna greda, prečni tram, (pri poslopjih) razpirač (razpornik, razpora) ali (po drugih) goltnik, goltniško povezje, povezno bruno: C., Plin., Vitr., transtra dicuntur tigna, quae ex pariete in parietem transiguntur Fest.

2. prečna klop na ladjah, veslarska (veslaška) klop: Ci., C., L. epit., V., Pers.

capitulum -ī, n (demin. caput)

1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.

2. pren.
a) arhit.
a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.

columen -inis, n (prim. celsus, columna, culmen), kar moli ali štrli kvišku,

I.

1. pesn. vrh gorovja, rtina: sub altis Phrygiae columnibus Cat.

2. occ.
a) nadzidna strešica: Ca.
b) hišno pročelje, sleme, zatrep: excelsum ad columen (Capitolii) Ci. poet., columina villae Varr.
c) vršišče zvezdne poti: Nigidius ap. Serv.

3. pren. vrhunec, višek = najlepši, najsijajnejši del, prvak: c. audaciae Pl. predrznež vseh predrznežev, c. amicorum Antonii Cotyla Varius Ci. najboljši, id quasi caput et c. est impensarum Col., artium columina (sc. Varro et Nigidius) Gell. —

II.

1. steber, navpično postavljeno bruno: Phoebi fax, … quae magnum ad columen … volabat Ci. poet.; arhit. steber = kozel, slom: columen in summo fastigio culminis Vitr.

2. pren. (poseb. o osebah) steber = podpora, podpornik, naslomba, zaslomba: senati c. Pl., c. familiae Ter., rei publicae Ci., caput columenque imperii L., c. rerum mearum (Maecenas) H., Thessaliae (Peleus) Cat., Macedoniae Cu., patriae, Asiae Sen. tr., Ausonii regni Sil., partium T.

ēricius -iī, m (nam. hēricius iz ēr [prvotno *hēr] = gr. χήρ; indoev. kor. g̑her sršeti, ščetiniti se, ščetinast; prim. lat. horrēre, hirsūtus, hirtus)

1. jež: Varr. ap. Non., Vulg., Isid.

2. pren. (voj.) jež, z železnimi ostmi ali zobmi okovano bruno za odvračanje sovražnikov, rogatka: S. ap. Non., erat obiectus portis ericius C.

sorōrius 3 (soror) sêstrski, sestrínski: cena Pl. zaradi (najdene) sestre, adulter ali stupra Ci. s sestro, oscula O., ultio Iust. zaradi sestre; poseb. sororium tigillum L., Aur., Fest. sestrsko bruno, sestrski prečnik, kot jarem (igo) postavljen preko ozke ulice, ki je vodila iz Ciprske ulice na Karine na mestu, kjer je moral Horacij zaradi umora svoje sestre iti skozi jarem (igo).

suf-flāmen -inis, n (iz *sub-flāgmen; iz indoev. kor. *bholāg̑- bruno; prim. gr. φάλαγξ bruno, deblo, hlod, tram, ŕkelj (rkèlj), lit. balžíena, balžíenas vzdolžni tram pri brani, let. bàlziêns, bèlziêns opornica pri plugu, stvnem. balco = nem. Balken)

1. kolesna zavora, zavornica, cokla: ipse rotam astringit sufflamine mulio consul Iuv., tardat sufflamine currum Prud.

2. pren. zavora = zapreka, ovira, prepreka: nec res atteritur longo sufflamine litis Iuv.

vacerra -ae, f (prim. skr. vaśaḥ trst, bambus, bruno) v zemljo zabit kol: vacerram et Aelius et alii complures vocari aiunt stipitem Aelius Ap. Fest.; v pl. ograja iz kolov: Col.

2. metaf. kot psovka štor, klada, hlod: vecorde et malefica vacerra L. Andr. ap. Fest.

vāllus¹ -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).