Franja

torāria -ae, f (torus) strežnica, strežajka, bolniška sestra, bolničarka: Pl.

valētūdinārius (valītūdinārius) 3 (valētūdō) bolan, bolehen, bolehajoč, bolehav: pecus Varr., fenerator Sen. ph. — Od tod subst.

1. valētūdinārius -iī, m bolehavec, bolehajoči, bolnik, pacient: Cels., Sen. ph., Dig.

2. valētūdinārium -iī, n bolniška soba, bolnišnica, bólnica, lazaret: Cels., Col., Sen. ph., T., Hyg., Veg., Dig.

nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.